Erjavec: Severna Koreja je resna grožnja za celotno mednarodno skupnost

Severnokorejski jedrski program predstavlja resno grožnjo, ne samo za regionalno okolje, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost, je na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) ocene mednarodnih strokovnjakov povzel vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Dodal je, da so razmere resne, a je potrebna rešitev prek diplomacije.

Erjavec je v odgovoru na poslansko vprašanje podpredsednice odbora Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS), ki je ministra povprašala predvsem o napovedih, kako se bo razvijala severnokorejska kriza, še dejal, da mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bile, če bi bi prišlo do vojaške intervencije, posledice hude in bi Severna Koreja lahko povzročila za 30 milijonov žrtev, tako mrtvih kot ranjenih.

Kot je dodal zunanji minister, bi lahko bila Evropska unija primeren sogovornik pri reševanju severnokorejske krize, ključno vlogo pa lahko odigra Kitajska. Kot pozitivno je Erjavec izpostavil dejstvo, da je Kitajska v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov podprla najnovejše sankcije proti Severni Koreji.

Povedal je še, da so zunanji ministri EU na neformalnem zasedanju v estonskem glavnem mestu Tallinn opozorili, da sankcije proti Severni Koreji ne smejo dodatno prizadeti prebivalstva, ki že tako živi v slabih razmerah, ter da je Severni Koreji treba onemogočiti dostop do ustrezne tehnologije in materialov za jedrsko orožje.

Predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) so zanimale okoliščine nedavnega vloma v slovensko veleposlaništvo v Bruslju in je nanj naslovil prošnjo o pisnem poročilu o varovanju objektov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) in rezidenc ter vlomih in poskusih vlomov v DKP od leta 2014 do danes.

"Člani OZP moramo biti natančno seznanjeni s tem, kako so varovani objekti DKP, tudi v luči prihajajočih proračunskih razprav," je utemeljil Horvat.

Erjavec je v odgovoru Horvatu obljubil podrobno informacijo. Povedal je, da je bil vlom v Bruslju izveden skrajno profesionalno in pojasnil, da so vlomilci iz sosednje, prazne stavbe naredili luknjo skozi meter debel zid in vnaprej vedeli, kje so vse kamere in senzorji. Dodal je, da je šlo za visoko organizirano, profesionalno skupino, ki pa ni ničesar odnesla.

"Cilj je bil, da bi prišli do strežnika, a vlomilcem ni uspelo priti do teh prostorov. Cilj je bil priti v naš informacijski sistem. Belgijska policija izvaja postopke v zvezi s tem, več podatkov pa slovenska stran nima," je še dejal. Dodal je, da bodo v prihodnjem letu dodatna proračunska sredstva namenjena za varovanje DKP, v ospredju pa so mesta, kjer so teroristične grožnje najbolj verjetne, kot so Bruselj, Pariz in London.

Podpredsednika OZP Branislava Rajića (SMC) je danes zanimalo, zakaj se Slovenija pred dvema mesecema v ZN ni udeležila glasovanja o mednarodni pogodbi o prepovedi jedrskega orožja. Erjavec je pojasnil, da Slovenija ni podprla te pogodbe, ker je njeno stališče, da že imamo dve pogodbi in je treba doseči realizacijo teh dveh ključnih pogodb. Gre za pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov in pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

"Še tretji dokument ne bo prispeval k temu, da bi res dosegli prepoved jedrskih poskusov. Angažma je potrebno dati na ti dve že obstoječi pogodbi," je pojasnil Erjavec.

Ponovno je bilo na seji OZP govora tudi o slovenskem priznanju Palestine. Zunanji minister je ponovil, da Slovenija podpira rešitev dveh držav, odločitev vlade, kar je tudi dogovor znotraj EU, da se gre v priznanje Palestine, če to naredita dve ali več držav.

"Če bi Slovenija kot edina v tem trenutku priznala Palestino, bi to imelo v moralnem smislu veliko težo, konkretno pa se ne bi nič spremenilo," je v odgovoru na vprašanje poslanca Kamala Izidorja Shakerja (SMC) dejal Erjavec. Kot je še pojasnil, sta v bližnjevzhodnem mirovnem procesu ključni tako ZDA kot Rusija, EU pa lahko pritiska, da se proces razvija. "Smo ujetniki različnih interesov", je priznal.