Države na balkanski begunski poti z enotnim kriznim načrtom

Približno leto in pol po zaprtju balkanske begunske poti so države ob njej sprejele skupni krizni načrt, s katerim želijo izboljšati medsebojno sodelovanje in tako preprečiti kaos ob morebitnem vnovičnem izbruhu krize. Najprej bodo preučile razmere, nato pa do konca leta sprejele konkretne ukrepe.

Čeprav je balkanska begunska pot trenutno zaprta, želijo države zagotoviti načrt ukrepanja v primeru vnovične zaostritve razmer, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA za radio Ö1 danes dejal avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Po njegovih besedah morajo države najprej sprejeti enotno opredelitev pojma kriza, saj so v preteklosti različne države resnost razmer ocenjevale različno. Nato bodo med drugim sledile skupne vaje varnostnih sil posameznih držav. Ne glede na vse, je glavni cilj preprečiti vnovično odprtje poti.

Skupni akcijski načrt so poleg Avstrije in Slovenije podpisale še Bolgarija, Hrvaška, Poljska, Romunija, Slovaška, Češka in Madžarska, ki sestavljajo Salzburški forum, ter Albanija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Srbija, Kosovo in Grčija.

Jeseni leta 2015 se je več 100.000 beguncev napotilo iz Turčije prek Grčije in balkanskih držav proti Nemčiji in Švedski, kar je tudi v Sloveniji povzročilo zaostrene razmere in velike težave pri nadzoru prehajanja države meje.

Razmere so se umirile po sklenitvi dogovora med EU in Turčijo, po katerem mora slednja sprejeti nazaj vse nezakonite migrante, ki so odšli z njenega ozemlja na grške otoke. EU pa mora za vsakega Sirca, ki ga vrnejo v Turčijo z grških otokov, drugega Sirca preseliti iz Turčije v članice unije.