REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Desetletje zavajanja: Meta priznala, da so njeni računi izvajali propagandne operacije, povezane z ameriško vojsko

Desetletje zavajanja: Meta priznala, da so njeni računi izvajali propagandne operacije, povezane z ameriško vojskoMark Zuckerberg, soustanovitelj podjetja Meta. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Facebookovo matično podjetje Meta je priznalo odkritje več skupin lažnih računov in strani, za katere se domneva, da so v španoviji s posamezniki, »povezanimi z ameriško vojsko«, glede na najnovejše poročilo, objavljeno ta teden.

»Čeprav so ljudje, ki stojijo za to operacijo, poskušali prikriti svojo identiteto in koordinacijo, je naša preiskava našla povezave z osebami, povezanimi z ameriško vojsko,« je družba zapisala v torek v blogu.

Vplivna kampanja je bila odkrita v začetku tega leta in Meta je skupno odstranila 39 Facebook in 26 Instagram računov ter 16 strani in dve skupini, vse zaradi kršitve politike podjetja proti »usklajenemu nepristnemu vedenju«.

Veliki družbeni mediji so priznali, da je obsežna operacija potekala na nekaj ducatov računov in na številnih drugih internetnih platformah, vključno s Twitterjem, YouTubom in Telegramom – kot tudi na glavnih ruskih družbenih omrežjih VKontakte in Odnoklassniki.

Metino priznanje utemeljuje bombastično preiskavo Washington Posta, ki je razkrila, da je bil Pentagon prisiljen začeti »obsežno revizijo tega, kako izvaja tajno informacijsko vojno«, po različnih računih družbenih medijev, ki so jih njegovi operativci uporabili za ciljanje na tuje občinstvo v dovršenih operacijah psihološkega vojskovanja.

Odstranitev vplivnega omrežja so najprej izpostavili raziskovalci Graphike in Stanfordskega internetnega observatorija, ki sta avgusta objavila poročilo o spletnih omrežjih, ki so spodbujala »prozahodne«, protiruske in druge politizirane pripovedi.

Medtem ko prva študija krivde za lažne račune ni pripisala nobenemu posebnemu akterju, sta dva uradnika kasneje za Post povedala, da je ameriški CENTCOM – bojno poveljstvo, ki nadzira sile na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Srednji Aziji – »med tistimi, katerih dejavnosti se soočajo s skrbnim nadzorom« zaradi svojih vplivnih operacij.

Takrat CENTCOM ni želel komentirati, ali je katerega od sumljivih računov ustvarilo njegovo osebje ali izvajalci, vendar je en uradnik trdil, da bi takšno vedenje »pomenilo popolno kršitev doktrine in praks usposabljanja.«

Facebook in Twitter
Facebook in Twitter. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Internetni raziskovalci so sicer na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter odkrili kampanjo zavajanja javnega mnenja, ki je skušala uporabnikom v Aziji predstaviti Združene države Amerike v pozitivni luči in hkrati očrniti Kitajsko, Rusijo in Iran že avgusta letos.

Več deset lažnih uporabniških računov je na omenjenih družbenih omrežjih v obdobju zadnjih desetih let uporabljalo »zavajajoče taktike« za oblikovanje javnega mnenja v srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, so zapisali raziskovalci v poročilu, objavljenem v sredo.

Raziskovalci iz organizacij Graphika Inc in Stanford Internet Observatory (SIO) so analizirali podatke, ki sta jih z njimi delili podjetji Meta in Twitter.

Ugotovili so, da je bila kampanja zavajanja usmerjena predvsem na rusko govoreče uporabnike v srednji Aziji. Velik del dejavnosti zavajajoče kampanje se je osredotočal na kritiziranje Rusije zaradi smrti civilistov in drugih grozodejstev med posebno vojaško operacijo v Ukrajini, kažejo izsledki študije.

Kampanja zavajanja je bila usmerjena predvsem na rusko govoreče uporabnike v srednji Aziji.

»Objave so se osredotočale na podporo ZDA srednjeazijskim državam, pri čemer so Washington predstavljale kot zanesljivega gospodarskega partnerja, ki bi lahko zmanjšal odvisnost regije od Rusije,« pišejo raziskovalci.

Srednjeazijska kampanja je širila tudi negativna sporočila o ravnanju Kitajske z Ujguri v pokrajini Sinkiang, kjer je bilo po besedah ​​aktivistov za človekove pravice brez sojenja pridržanih več kot milijon muslimanov etničnih manjšin, ki so jih kitajske oblasti zaprle v »prevzgojne centre«.

Druge mreže lažnih profilov so si medtem prizadevale za vpliv v Iranu, Afganistanu, Libanonu, Jemnu, Siriji in Iraku.

Raziskovalci so v najobsežnejši, srednjeazijski kampanji vpliva zaznali 12 računov na Twitterju, 25 profilov in strani na Facebooku ter 10 računov na Instagramu. Ti uporabniški računi so delili novice medijskih hiš, ki jih financira Washington, vključno z Voice of America in Radio Svobodna Evropa, ter povezave do spletnih strani ameriške vojske.

Za enega izmed lažnih računov na Facebooku so ugotovili, da je za svojo profilno fotografijo uporabljal grafično obdelano podobo portoriške igralke Valerie Menendez. Nekateri drugi uporabniški računi so se pretvarjali, da so spletne strani medijev, vključno z izmišljeno revijo Vostočnaja Pravda, ki je navajala »absolutna dejstva« o srednji Aziji.

Graphica in SIO operacij nista pripisala določeni skupini ali organizaciji. Podjetje Meta, ki je lastnik Facebooka in Instagrama, ter Twitter pa sta sporočila, da sta domnevni državi izvora teh dejavnosti Združeno kraljestvo in ZDA.

Odkritje je bilo prelomno, saj gre za prvi primer prikrite prozahodne kampanje vplivanja na javno mnenje, ki sta ga prepoznala Twitter in Meta.

Podjetji sta sicer že dalj časa pozorni na tako imenovano »prorusko propagando«.

Meta je že februarja začasno ukinila okoli 40 lažnih računov, ki so domnevno širili proruski diskurz o vojni v Ukrajini.

Podobno je ravnal tudi Twitter – in znano je, da pogosto neutemeljeno, saj so med drugim kot protirusko usmerjene označili številne analitike in medije, ki so zgolj na podlagi dejstev kritizirali ameriško politiko.

Na ta način je bil na primer neutemeljeno ukinjen tudi račun znanega nekdanjega ameriškega marinca in inšpektorja OZN Scotta Ritterja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek