REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

COP26: Premog prvič uspešno očrnjen, a za ceno škandalozne »izdaje južnih držav« in stiskaštva ZDA in EU

COP26: Premog prvič uspešno očrnjen, a za ceno škandalozne »izdaje južnih držav« in stiskaštva ZDA in EUOnesnaževanje s premogom - kot v primeru TEŠ 6 - postaja popolnoma nesprejemljivo za svet. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Podnebni dogovor v Glasgowu, ki se je pravkar končal, sicer ni dosegel vseh ciljev, ki so si jih zastavili okoljevarstveniki, je pa postal prvi, ki od držav odkrito zahteva zmanjšanje uporabe premoga.

Zaradi nasprotovanja bogatih držav na čelu z ZDA in članic EU v besedilu ni nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju.

Premog, največji onesnaževalec ozračja je sedaj prvič kot krivec za segrevanje ozračja omenjen v nekem mednarodnem, zavezujočem dokumentu, isto pa verjetno v prihodnje čaka tudi ostala fosilna goriva.

Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 končal z dogovorom več kot 200 držav.

Podprla ga je namreč večina od 200 prisotnih držav, čeprav so se zaradi formulacij glede premoga po koncu konference oglasili v Iranu in podprli stališče Indije, ki ni bila zadovoljna zaradi »prehitro« sprejetega besedila.

COP26  Vir:Twitter
COP26. Vir:Twitter

Indijski okoljski minister Bhupender Jadav je vse do konca opozarjal predvsem na pravico držav v razvoju, da se razvijajo, pri tem pa imajo po njegovih besedah pravico uporabljati tudi fosilna goriva.

Države v razvoju namreč v zgodovini niso prispevale veliko k izpustom toplogrednih plinov, zato je njihova odgovornost glede podnebnih sprememb - manjša.

Države v razvoju imajo zato po njegovem mnenju »pravico do poštenega deleža globalnega ogljičnega proračuna in imajo pravico do odgovorne rabe fosilnih goriv«, da bi izkoreninile revščino.

Samo do letos bi nerazvite države po dogovoru iz Pariza morale dobiti 100 milijard dolarjev – kar se ni zgodilo.

Z različnimi formulacijami v besedilu je bila nezadovoljna še vrsta drugih držav.

Na koncu so prav zaradi tega v besedilu zapisali, da bo potrebno uporabo premoga »zmanjšati« ne pa »prenehati uporabljati«, zaradi česar so bili mnogi zelo razočarani.

Tudi okoljevarstvena aktivistka Greta Thurnberg, ki pričakuje, da bodo vodilni mediji konferenco razglasili kot napredek in korak v pravo smer, do katerega pa po njeni oceni - ni prišlo. 

»Radi bi izrazili veliko razočaranje zaradi besedila, o katerem smo se dogovorili, glede premoga in nadomestil za goriva, ki je bilo še dodatno ublaženo. To nas ne bo pripeljalo bližje k zmanjšanju za 1,5 stopinje Celzija, pač pa bo doseganje tega cilja naredilo težje,« je dejala tudi švicarska okoljska ministrica Simonetta Sommaruga.

Ker pa je premog odgovoren za okoli 40 odstotkov letnih emisij ogljikovega dioksida, je vendarle zelo pomembno, da je bil premog prvič označen za glavnega krivca za globalno segrevanje.

Razočarana je tudi nekdanja predsednica Irske in okoljevarstvena aktivistka Mary Robinson, ki meni, da so se politiki izognili svojim dolžnostim.

Po dogovoru iz Pariza bi morali te izpuste do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov in popolnoma zmanjšati do leta 2050.

Po drugi strani pa zaradi nasprotovanja bogatih držav na čelu z ZDA in članic EU v besedilu ni nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju, čeprav bi že samo do letos nerazvite države po dogovoru iz Pariza morale dobiti 100 milijard dolarjev – kar se ni zgodilo.

Namesto tega je le obljuba prihodnjega »dialoga« o tej temi.

Dogovor kljub temu zahteva bolj nujno zmanjšanje emisij in kot cilj ohranja zmanjšanje rasti temperature na 1,5 stopinje Celzija pred industrijsko ravnijo.

Vendar tega s sedanjimi zavezami držav - ne bo mogoče doseči.

COP26 - zaveze  Vir: BBC
Levo zaveze iz Pariza, v sredini dogovor iz Glasgowa, desno cilj, ki ga je še potrebno doseči pri zmanjšanju izpustov CO2 že do leta 2030. Vir: BBC, posnetek zaslona

S sedanjimi zavezami bi se povprečna temperatura na planetu do konca stoletja dvignila na 2,4 stopinje Celzija. In to je bistveno premalo za rešitev problema.

Končno besedilo poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je opozoril, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje na še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija.

Sara Shaw iz organizacije Prijatelji Zemlje je dejala, da so bili sklepi konference »nič manj kot škandalozni« in da si bomo COP26 zapomnili »kot izdajo južnih držav.«

Označil je dogovor iz Glasgowa za »kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu.«

»Gre za pomemben korak, a ni dovolj. Čas je, da preklopimo v način za nujne primere,« je zapisal na Twitterju.

Znova je pozval h koncu uporabe premoga in subvencioniranja uporabe fosilnih goriv. »Ogljiku je treba določiti ceno,« je poudaril.

Guardianov kolumnist je zato, ker to ni bilo storjeno, ves dogovor ocenil za patetičnega.

Tudi okoljevarstveniki ostajajo razočarani.

Lars Koch, direktor organizacije ActionAid, je dejal, da sklepni dogovor daje »bogatim državam, ki so onesnaževale okolje več kot stoletje, prosto pot, da nadaljujejo s proizvodnjo nafte in plina.«

Sara Shaw iz organizacije Prijatelji Zemlje pa je dejala, da so bili sklepi konference »nič manj kot škandalozni« in da si bomo COP26 zapomnili »kot izdajo južnih držav.«

Delite članek