REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brutalni posli ali pomoč Kijevu: Razkol v EU glede orožja za Ukrajino

Brutalni posli ali pomoč Kijevu: Razkol v EU glede orožja za UkrajinoNemčija poudarja, da je treba pri razdelitvi pogodb upoštevati višino pomoči, ki so jo države EU namenile Kijevu. Na ta način bi imel nemški vojaško-industrijski kompleks prednost pred drugimi državami EU, saj je Berlin aktivno namenjal sredstva Ukrajini. Vir: Posnetek zaslona, X

Države EU se razhajajo v stališčih glede nakupa orožja za Ukrajino v okviru 90 milijard evrov vrednega paketa pomoči – Nemčija in Nizozemska menita, da bi moral biti del sredstev porabljen za nakup ameriškega orožja, Francija pa vztraja, da bi morali imeti prednost evropski proizvajalci.

Nizozemska vlada je evropskim državam poslala pismo, v katerem navaja, da Ukrajina še posebej potrebuje orožje, proizvedeno v ZDA – sisteme zračne obrambe, prestrezne rakete, orožje in rezervne dele za letala F-16, zato vlada predlaga, da se od celotne vsote rezervira najmanj 15 milijard evrov za nabavo orožja, ki ga evropski proizvajalci ne morejo operativno zagotoviti.

»Trenutno obrambni kompleks EU ni sposoben proizvajati analognih sistemov ali jih zagotoviti v zahtevanem časovnem okviru,« piše v pismu nizozemske vlade, poroča Politico.

Tudi Berlin je poslal pismo, v katerem navaja, da se Nemčija ne strinja z omejitvijo nabave orožja iz tretjih držav na določen seznam izdelkov, saj se boji, da bi to »neupravičeno omejilo sposobnost Ukrajine, da se brani«.

Poleg tega Nemčija poudarja, da je treba pri razdelitvi pogodb upoštevati višino pomoči, ki so jo države EU namenile Kijevu.

Na ta način bi imel nemški vojaško-industrijski kompleks prednost pred drugimi državami EU, saj je bil Berlin med največjimi donatorji Ukrajine.

Evropski diplomati so razočarani nad stališčem Pariza.

Poudarjajo, da ne gre za posel in zaslužek, temveč za pomoč Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron namreč želi privilegirati podjetja iz EU, da bi okrepil domačo namensko industrijo, tudi če to pomeni odložitev dobav orožja Kijevu.

Pariz svoje stališče utemeljuje z dejstvom, da ameriški predsednik Donald Trump grozi, da bo Grenlandijo zavzel s silo in s tem uničil Čezatlantsko zavezništvo.

Neimenovani diplomati EU so za Politico povedali, da predlog o posojilu zahteva le navadno večino, zato Pariz ne more dati veta.

Na strani Francije sta le Grčija in Ciper, ki je trenutno prisiljen biti nevtralen, ker predseduje Svetu EU.

Spomnimo, države Evropske unije so se na decembrskem vrhu dogovorile, da Ukrajini v naslednjih dveh letih odobrijo posojilo v višini 90 milijard evrov.

Madžarska, Slovaška in Češka pri posojilu ne sodelujejo.

Voditelji EU se niso uspeli dogovoriti o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek