REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bruselj odobril: Vohunska programska oprema za telefone in prenosnike novinarjev

Bruselj odobril: Vohunska programska oprema za telefone in prenosnike novinarjevStrokovnjaki opozarjajo, da je odločitev Evropske unije, da prižge zeleno luč za nadzor novinarjev, ogrozila varovanje identitete njihovih virov. Se evropskim raziskovalnim novinarjem obeta grozljiva usoda Juliana Assangea? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Bruselj bo dovolil namestitev vohunske programske opreme na telefone in prenosnike novinarjev.

Odločitev Evropske unije, da prižge zeleno luč »vsiljivemu nadzoru« novinarjev, ogroža novinarske vire, ki so zdaj v nevarnosti, da bodo identificirani.

Zadevne spremembe je zahtevala Francija, veleposlaniki v Bruslju pa so se strinjali, da se vohunska programska oprema lahko namesti na računalnik ali telefon novinarja, ki dela v EU, kot del katere koli kazenske preiskave, od terorizma do glasbenega piratstva ali kraje koles, piše Times.

Prejšnji mesec je Pariz kritiziral imuniteto, ki jo je predlagala Evropska komisija in ki bi novinarjem omogočila izvzetje iz »prestrezanja, nadzora ali preiskave in zasega«, razen če je »upravičeno s prevladujočo zahtevo v javnem interesu«.

»Posebej velika narava te imunitete (novinarjev) se mora preizprašati,« zahteva zaupni francoski diplomatski dokument, ki je pricurljal v roke novinarjev bruseljskega portala Politico.

Francija je pridobila podporo za novo pravilo, ki je bilo predstavljeno kot »bistveno za vzpostavitev pravega ravnovesja med potrebo po zaščiti zaupnosti virov novinarjev in potrebo po zaščiti državljanov in države pred resnimi grožnjami, ne glede na to, kdo so storilci«.

Kot del izjeme bi bilo treba obseg kaznivih dejanj, ki so opredeljena kot resna, razširiti prek terorizma ali groženj nacionalni varnosti in vključiti 32 kaznivih dejanj, navedenih v nalogu EU za prijetje, ter »prevladujočo zahtevo v javnem interesu«.

Ta kazniva dejanja segajo od umora ali hudega nasilja do tatvin, piratske glasbe ali videoposnetkov, lažnih zahtev za financiranje iz Bruslja in vseh kaznivih dejanj, ki bi lahko privedli do petletne zaporne kazni.

Spremembe so podprle Nemčija, Nizozemska, Grčija in druge države EU.

Da bi prikrili njihovo kontroverzno naravo, se izraz »vohunska programska oprema« zdaj v orwellovskem novoreku zakonodaje EU omenja le kot »vsiljiva programska oprema za nadzor«, predvsem zaradi številnih odmevnih škandalih z uporabo »zlonamerne programske opreme« Pegasus in Predator.

Thanasis Koukakis, grški novinar, je poleti 2021 moral dovoliti tajnim službam v Grčiji, da na njegov pametni telefon namestijo programsko opremo za prisluškovanje Predator iz razlogov nacionalne varnosti, medtem ko je preiskoval pranje denarja in korupcijo v grški »Piraeus Bank«.

»Pomembno je imeti močne zaščitne ukrepe. V mojem primeru ni bilo niti pisne utemeljitve te poteze s strani obveščevalnih služb. Moj primer kaže, kako lahko je izkoristiti ‘nacionalno varnost’ kot izgovor za grožnje novinarjem in njihovim virom,« poudarja Koukakis.

Predlogi Evropske komisije septembra lani so bili predstavljeni kot »nov sklop pravil za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev«, a so povzročili polemike, saj ustvarjajo »regulativni nadzor« in nove vrzeli v zakonu.

Evropski založniki, izdajatelji televizijskih programov in novinarski sindikati so v pismu, ki so ga prejšnji mesec poslali v Bruselj, opozorili, da so predlogi v smislu prepovedi nadzora nad novinarji ter zaščite virov in komunikacij »pravzaprav korak nazaj«.

»Zaščita medija, vključno z novinarji in njihovimi viri, pred kakršno koli grožnjo njihovi neodvisnosti in varnosti je neizpodbitni pogoj za učinkovito novinarstvo in uredniško svobodo,« piše v pismu.

Nenazadnje je potrebno spomniti na klavrno usodo ustanovitelja WikiLeaksa, novinarja in publicista Juliana Assangea.

Julian Assange brez kakršne koli razsodbe že leta ždi v celici strogo varovanega londonskega zapora Belmarsh, čakajoč, da ga britanske oblasti izročijo Washingtonu, kjer ga čaka obtožnica z obeti za drakonsko zaporno kazen 175 let zaradi vohunjenja.

In vse to le zato ker je človeštvu razkril ameriške zločine, storjene med številnimi prevrati in intervencijami v državah Azije, Afrike, Latinske Amerike...

Zagovorniška skupina European Digital Rights (EDRi) je dejala, da »širok in nedoločen obseg« izjeme od nadzora »tvega, da bo legalizirana rutinska uporaba vohunske programske opreme in drugih represivnih ukrepov proti novinarjem.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke