četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Ameriški senat potrdil obrambni proračun in sankcije proti kitajskemu podjetju ZTE
KItajsko podjetje ZTE
Ameriški senat je v ponedeljek z 81 glasovi proti desetim potrdil predlog 716 milijard dolarjev vrednega zakona o porabi za obrambo v proračunskem letu 2019, ki se začne 1. oktobra. Vsebuje tudi potrditev sankcij proti kitajskemu tehnološkemu velikanu ZTE, ki jih želi predsednik Donald Trump odpraviti.
Ministrstvo za finance je aprila uvedlo ostre sankcije proti ZTE zaradi kršenja sankcij proti Severni Koreji in Iranu. ZTE je četrti največji prodajalec mobilnih telefonov v ZDA in je odvisen od ameriških proizvajalcev čipov. Sankcije mu prepovedujejo kupovanje tehnologije v ZDA za sedem let.
Ministrstvo za finance je aprila uvedlo ostre sankcije proti ZTE zaradi kršenja sankcij proti Severni Koreji in Iranu. ZTE je četrti največji prodajalec mobilnih telefonov v ZDA in je odvisen od ameriških proizvajalcev čipov.
Maja je sledil presenetljiv Trumpov tvit, da ga skrbi usoda ZTE in delovnih mest na Kitajskem. Pogajanja med vladama obeh držav pa so rodila kompromis. Sankcije proti ZTE se ukinejo, če podjetje plača milijardo dolarjev kazni, sprejme zunanji nadzor in zamenja vodilne. Takoj nato so se dvignili ameriški obveščevalci in kongresniki obeh strank, ki so opozarjali, da lahko ZTE izkorišča tehnološko sodelovanje za vohunjenje in kibernetske napade.
Senatni predlog ponovno uvaja sankcije proti ZTE, dokler Trump ne bo po letu dni zagotovil, da podjetje ni prekršilo ameriške zakonodaje. Obenem se ameriški vladi prepoveduje sklepanje pogodb z ZTE, kakor tudi s sorodnim kitajskim tehnološkim velikanom Huawei. Predlog zakona o porabi za obrambo, ki ga je predstavniški dom sprejel že maja, sankcij proti ZTE ne uvaja ampak le prepoved sklepanja pogodb z vlado in obema podjetjema.
Trump želi proste roke glede ZTE in je poslal v senat ministra za trgovino Wilburja Rossa, da senatorje prepriča, naj ne potrdijo sankcij, vendar ga niso upoštevali. Trump še lahko zmaga v času usklajevanja predlogov senata in predstavniškega doma, na koncu pa lahko vloži veto, česar pa pri obrambni porabi ne bo delal.
Oba predloga zakona o porabi za obrambo sta izjemno velikodušna do vojske. Predlog predstavniškega doma še malce bolj kot senatni, a do oktobra se bodo že dogovorili. Za redni proračun Pentagona senat predlaga 617,7 milijarde dolarjev, za različne vojne v tujini 68,5 milijarde in poleg tega še 21,6 milijarde dolarjev za programe jedrskega orožja, ki pa jih dobi ministrstvo za energijo.
Predvideno je povišanje plač v vojski za 2,6 odstotka, financiranje desetih novih bojnih ladij v vrednosti 23,1 milijarde dolarjev, 75 lovskih letal F-35 za 7,6 milijarde dolarjev, predvideno je dodatno zaposlovanje in sicer po senati inačici 7000 ljudi, po predstavniškem domu pa 15.000.
Senat prepoveduje prodajo lovcev F-35 Turčiji, ker želi ta država kupiti sistem protizračne obrambe od Rusije in je zaprla ameriškega državljana. Predviden je boljši nadzor nad prodajo za nacionalno varnost občutljivih ameriških podjetij tujcem.
V predlogu zakona, ki nosi ime po republikanskem senatorju Johnu McCainu, pa ne bo dveh spornih določil. Republikanec Rand Paul namreč ni uspel z amandmajem, s katerim bi prepovedali zapiranje ameriških državljanov brez obtožnice za nedoločen čas, njegov strankarski kolega iz Tennesseeja Bob Corker pa ni uspel z amandmajem, ki bi predsedniku Trumpu odvzel pooblastila za samovoljno uvajanje carin in drugih škodljivih trgovinskih ukrepov.
