REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški mediji: Bidnov »Vrh za demokracijo« povzročil apatijo zaveznikov in posmeh tekmecev

Ameriški mediji: Bidnov »Vrh za demokracijo« povzročil apatijo zaveznikov in posmeh tekmecevTudi ameriški predsednik Biden je, tako kot njegova predhodnika Donald Trump in Barack Obama ostal gluh na pozive številnih mednarodnih človekoljubnih organizacij, novinarskih združenj, PEN-a in drugih, ki zahtevajo takojšnjo izpustitev novinarja Juliana Assangea na prostost. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Drugi »Vrh za demokracijo«, ki si ga je omislila administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna in je potekal ta teden v organizaciji State Departmenta, je bil dogodek, ki je razočaral, se glasi ocena nekaterih ameriških medijev.

Poudarjajo, med ostalim, da je Pakistan zavrnil udeležbo, srečanje v Washingtonu pa sta s kančkom cinizma in posmehom ošvrknili tako Kitajska kot Rusija, ki ju ima ameriški »demokratični« režim za »avtokratski« državi.

Pakistan se je v zadnjem hipu odločil odpovedati udeležbo na vrhu, češ da lahko sam spodbuja in krepi diplomatska načela.

Zunanjepolitični analitiki domnevajo, da so resnični razlogi za umik Pakistana notranji nemiri v državi, saj nekdanji premier Imran Khan, (ki je odletel s položaja premierja po tem, ko je zatrdil, da ne bo sankcioniral Rusije, »ker njegova vlada ni suženj Zahoda«) zdaj na ulicah zbira podporo za svojo vrnitev na oblast.

Resda se Imran Khan tudi v času, ko je (še) bil premier, ni želel udeležiti »Vrha za demokracijo«, saj je ZDA javno obtožil, da so si prizadevale za njegovo zamenjavo.

Pakistanski senator Mushahid Sayed je za tokratno dogajanje v Washingtonu povedal: »Na tako imenovanem vrhu demokracije ne gre za demokracijo. Gre za instrumentalizacijo demokracije, instrumentalizacijo človekovih pravic.«

Številnim komentatorjem se zdi nesprejemljivo dejstvo, da sta bili med povabljenci tudi Francija in Izrael celo kot zgled demokracije, medtem ko posnetki z zadnjih protestov v obeh državah kažejo, kako so se oblasti brutalno znesle nad sodržavljani.

Spomnimo, Francozi protestirajo zaradi zanje nesprejemljive pokojninske reforme, ki jo je mimo parlamenta sprejela vlada pod taktirko francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Izraelci pa so dneve demonstrirali zaradi sporne reforme pravosodja, pisane na kožo korupcije obtoženega izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Med nepovabljenci se je znašla tudi Tajska zaradi svojih vezi s Kitajsko.

»ZDA ne povabijo Tajske na svojo šarado 'Vrha za demokracijo', ki je indikator tega, kdo je ali ni klient ameriškega režima. ZDA se vmešavajo v volitve na Tajskem, ki bodo maja letos, saj podpirajo opozicijske stranke milijarderjev,« je opozoril nekdanji ameriški marinec, zdaj komentator aktualnih geopolitičnih dogajanj Brian Berletic.

Pritrdil mu je drug komentator z besedami, da je (za neko državo) v resnici velika prednost ne biti nepovabljen na Bidnov vrh o demokraciji.

Številni so se glede ameriškega govoričenja o demokraciji spomnili tudi klavrne usode ustanovitelja WikiLeaksa, novinarja in publicista Juliana Assangea.

Nils Melzer, švicarski akademik in strokovnjak za mednarodno pravo, ki je od 1. novembra 2016 opravljal funkcijo posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje - je znova opomnil človeštvo, da je Julian Assange politični zapornik v strogo varovanem zaporu v Londonu in žrtev torture.

Julian Assange je namreč brez kakršne koli razsodbe že točno 4 leta zaprt v zaporu Belmarsh, kjer čaka na odločitev britanskih oblasti, ali ga bodo izročile ZDA.

Tudi ameriški predsednik Biden je, tako kot njegova predhodnika Donald Trump in Barack Obama ostal gluh na pozive številnih mednarodnih človekoljubnih organizacij, novinarskih združenj, PEN-a in drugih, ki zahtevajo Assangeovo takojšnjo izpustitev na prostost.

Spomnimo, Julianu Assangeu v primeru, da bo izročen ZDA, grozi kazen do 175 let zapora ali celo smrtna kazen.

In vse to le zato, ker je svetu razkril dotlej skrite ameriške zločine in grozodejstva storjena tekom intervencij ameriških sil v Aziji in Afriki.

Zanimivo je, da se je Brazilija, ki jo od januarja vodi predsednik Lula da Silva, znašla med povabljenimi državami na Bidnovem vrhu, a je zavrnila podpis izjave, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino.

Tudi Mehika, Armenija in Indija se niso želele pridružiti podpisu taiste izjave, ali pa »s pridržki podpirajo« odstavek v zvezi z Ukrajino v skupni izjavi Vrha za demokracijo, kot je navedeno v nogi dokumenta, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo (tvit zgoraj).

Za tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova bi se zadevni vrh v režiji Bele hiše (ob orkestriranju lakajskih evropskih držav) težko štel za resen dogodek, poroča TASS.

»Tisti, ki so se strinjali s sodelovanjem, lahko seveda to storijo povsem svobodno, to je njihova suverena pravica. Toda mnogi po svetu zdaj z dvignjenimi obrvmi gledajo na tovrstne poskuse delitve sveta na prvorazredne in drugorazredne države,« je opozoril Dmitrij Peskov, poroča ameriški časnik Breitbart.

Ameriški »Vrh za demokracijo« v resnici »predvsem predstavlja države, ki so se podredile politiki Washingtona«, je pripomnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

In v isti sapi dodal, da bi moralo biti vanj vključenih še nekaj držav, če se te želijo prepričati, ali so jim ZDA naklonjene.

Za tiskovno predstavnico zunanjega ministrstva Ruske federacije Marijo Zaharovo je ta dogodek manifestacija ameriške neokolonialne politike, kot jo je poimenovala.

Časopis Global Times piše, da ZDA ne bi smele drugim deliti lekcij o demokraciji v času, ko same imajo v svoji državi množična streljanja, kot je bilo nedavno v Nashvillu.

Global Times ugotavlja še, da so motivi in ​​sam izid »Vrha za demokracijo« v resnici nedemokratični ter da v celoti služijo diplomatskim in geopolitičnim interesom ZDA.

»Z risanjem ideoloških meja in uporabo standardov, ki so jih vsilile ZDA, ameriška politika deli mednarodno skupnost na t. i. demokratične in t. i. nedemokratične tabore ter ustvarja razdor in konfrontacijo v svetu, ki nujno potrebuje enotnost,« se glasi komentar Global Timesa o tem dogodku, pri čemer se časnik sklicuje na navedbe ameriških medijev, da sta bila organizacija in odločanje na tokratnem vrhu kaotična in nejasna ter da je bilo ogromno polemik o izbiri udeležencev…

Časnik se sklicuje tudi na poročilo ameriškega možganskega trusta Quincy Institute for Responsible Governance (Quincy Institute za odgovorno upravljanje), ki je opozoril, da bi bilo »najboljše, kar bi ZDA lahko naredile za krepitev demokracije v svetu, da izboljša lastne prakse demokracije doma«, poroča Breitbart.

Tudi ameriška revija o mednarodnih odnosih in zunanji politiki ZDA Foreign Affairs ne kaže navdušenja nad Bidnovim vrhom.

Revija je oponesla Bidnovi administraciji, da je »naredila le malo več kot le organiziranje posvetovanj o demokraciji in izdajanja sporočil za javnost o tem, kako pomembna je demokracija, medtem ko je ignorirala propad demokracije v ključnih državah, kot so Turčija, Madžarska, Poljska, Čad, Tajska in Vietnam.«

Ameriški časnik pa je spregledal strmoglavljanje demokracije na primer v Ukrajini, kjer je režim Vladimirja Zelenskega prepovedal opozicijske stranke ter preganjal politične oponente in tekmece (tistim, ki so končali v zaporu se je še dobro godilo, saj je režim v Kijevu nekatere tudi likvidiral, med njimi tudi svojega pogajalca za sklenitev miru z Rusi, češ da je izdajalec).

Ne pozabimo, da je vlada ukrajinskega predsednika Zelenskega, s katerim se je danes v Kijevu pečal tudi slovenski premier, prepovedala tudi ruske knjige, glasbo, jezik...

In zaprla tudi Pečersko Lavro, ki je sedež ukrajinske pravoslavne cerkve (UOC), navkljub dejstvu, da se je ta po lanski invaziji Rusije ločila od moskovskega patriarhata in da so izgnani duhovniki zanikali obtožbe ukrajinskih uradnikov, da so nekateri najvišji kleriki ohranili vezi s Cerkvijo v Moskvi...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke