Američani danes namesto praznika dela slavijo praznik prava in praznik lojalnosti

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek z razglasom spomnil, da ZDA že 60 let 1. maja praznujejo praznik prava in dan zvestobe državi oziroma dan "amerikanizacije, ki so ga uvedli leta 1921 zaradi strahu pred komunizmom.

Praznik prava je leta 1958 določil predsednik ZDA Dwight Eisenhower z utemeljitvijo, da bo civilizacija brez vladavine prava propadla. Trump je v ponedeljek spomnil, da ZDA 1. maja slavijo dediščino svobode, pravičnosti in enakosti pred zakonom.

Večina Američanov se praznika prava ne zaveda, kot se ne zavedajo večine drugih praznikov, ki niso dela prosti dnevi. Med njimi je 1. maj, dan lojalnosti. Ta praznik je bil prvič uveden leta 1921 kot opozicija mednarodnemu prazniku dela.

Ameriška elita se je v tistih časih bala "rdeče nevarnosti", ki je zajela Rusijo in ustvarila Sovjetsko zvezo, še posebej pa praznika 1. maj kot praznovanja spomina na policijsko nasilje proti delavcem v Chicagu maja leta 1886.

Z leti so Američani dan lojalnosti dali na stran, dokler se spet niso preplašili komunizma po drugi svetovni vojni. Eisenhower je bil tisti, ki ga je leta 1955 obudil z razglasom, kongres pa ga je uzakonil leta 1957.

Svet medtem 1. maja praznuje dan dela kot spomin na pobite delavce, ki jih je napadla policija med demonstracijami v Chicagu za boljše delovne razmere in dostojno življenje.

Žrtve so bile sicer tudi med napadalci, saj je po uradnih podatkih ZDA umrlo sedem policistov, 60 pa jih je bilo ranjenih. Na strani delavcev so bile štiri smrtne žrtve, najmanj 70 ranjenih in več 100 aretiranih.