Trump po srečanju s Stoltenbergom spremenil stališče glede Nata

Ameriški predsednik Donald Trump je v minulem tednu, ki ga ima Bela hiša za najboljšega glede zunanje politike doslej, večkrat spremenil stališča iz lanskoletne kampanje in to je storil tudi po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, ko je dejal, da zahodno zavezništvo ni več zastarelo.

V sredo je za Wall Street Journal izjavil, da Kitajska ni manipulatorka valute, kar je trdil skozi vso kampanjo, Bela hiša pa odločno zanika, da bi Trump zaradi tega od Kitajske dobil vzdržani glas na sredino resolucijo Varnostnega sveta o obsodbi kemičnega napada v Siriji. Veto je tokrat vložila le Rusija, Trump pa je na novinarski konferenci s Stoltenbergom dejal, da je zaradi tega zelo počaščen.

Kitajska je doslej skoraj vedno glasovala z Rusijo proti resolucijam Varnostnega sveta, ki so bile kritične do režima predsednika Bašarja al Asada. Vzdržani glas Kitajske naj bi bil posledica navezave dobrih stikov med Trumpom in predsednikom Xi Jinpingom, za katerega Trump meni, da želi res pomagati glede Severne Koreje.

Trump se je sicer izogibal neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali je zaradi Sirije sedaj spremenil mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Menil je, da so odnosi med državama na najnižji točki doslej, ker se trenutno sploh ne razumejo, čeprav bi bilo čudovito, če bi se.

"Putin je vodja Rusije, Rusija je močna, mi smo zelo zelo močni. Bilo bi fantastično, če bi se razumeli s Putinom. Morda se bomo, morda ne. Jaz bi se rad dobro razumel z vsemi," je dejal Trump in obljubil, da bo svet veliko boljši, ko bo končal delo.

Sirskega predsednika Bašarja al Asada je posredno označil za mesarja zaradi kemičnega napada pretekli teden, na katerega je odgovoril z bombardiranjem vojaškega letališča v Siriji. Trump ne ve, ali so Asadove sile sprožile kemični napad brez vedenja Rusije, ker to sedaj še preiskuje Pentagon.

Glede Rusije je Stoltenberg dejal, da si Nato ne želi nove hladne vojne ali oborožitvene tekme, in meni, da se trdno zavezništvo in politični dialog z Rusijo ne izključujeta.

"Najpomembnejše je trdno zavezništvo in predvidljivost pristopa do Rusije, kar pomeni investicije v skupno obrambo in to delamo. Pošiljamo več vojakov v vzhodni del zavezništva, povečujemo pripravljenost sil in povečujemo obrambno porabo. Pozdravljam zelo trdno sporočilo predsednika Trumpa o pomenu povečanja porabe za obrambo," je dejal.

"Obenem pa moramo govoriti z Rusijo, ki ne bo šla stran, bo naša največja soseda in morali bomo najti način za življenje z njo," je dejal Stoltenberg in opisal izkušnje Norveške, ki je v času hladne vojne razvila pragmatične delovne odnose z Rusijo na področju energije, meja, okolja, ribištva in vojaških zadev. "Nato nam je dal moč, predvidljivost in platformo, da ima lahko majhna država dialog z Rusijo."

Stoltenberg je izrazil podporo Trumpovemu ukazu za napad na sirsko letališče z besedami, da je uporaba kemičnega orožja grozljiva in jasna kršitev mednarodnega prava in je treba nanjo odgovoriti ter kaznovati odgovorne. Vendar pa je le vztrajal, da je bil napad na letališče ameriška operacija na osnovi ameriških obveščevalnih podatkov. Nato podpira komisijo za preiskavo, da se ugotovi, kaj se je zgodilo in se več ne ponovi.

Oba sta menila, da je bilo srečanje odlično in produktivno, prav tako sta oba prepričana, da morajo članice zveze Nato povečati porabo za obrambo, in sicer na dva odstotka BDP, kot so se dogovorili leta 2014. Stoltenberg je zasluge za povečanje sredstev za obrambo v nekaterih evropskih državah pripisal Trumpu, ki je med kampanjo grozil, da bo ameriška pomoč odvisna od plačil.

Za Trumpa Nato sedaj ni več zastarela organizacija, čeprav vztraja, da članice plačajo dolgove in upa, da bo Nato prevzel večjo vlogo v boju proti Islamski državi. Veseli se pogovorov na majskem vrhu zveze Nato v Bruslju, kjer bodo zavezništvo prilagodili izzivom časa za zaščito svobode in blaginje ljudi.

Stoltenberg se je med drugim zahvalil Trumpu za potrditev članstva Črne Gore v Natu, spomnil pa ga je, da je Nato koristen za obe strani Atlantika in omenil pomoč zaveznikov po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Za Stoltenberga je enakopravna delitev bremena znotraj Nata najvišja prioriteta in močno sporočilo Trumpa je pomagalo, saj se je poraba za obrambo v Evropi in Kanadi povečala za 3,8 odstotka, kar je dober začetek.

"Lani je dva odstotka BDP za obrambo namenilo le pet članic zveze, letos je Romunija napovedala povišanje na dva odstotka, v prihodnjem letu Latvija in Litva in smo že pri osmih članicah," je dejal.

Novinarsko konferenco je Trump uspel dokončati brez spornih odgovorov ali obnašanja, vprašanja pa je dovolil tudi dvema novinarjema ustaljenih medijev, ne le obrobnih, ki so mu naklonjeni. Užalil ni nikogar, malce pa se je pošalil, ko je beseda nanesla na članarine v zvezi Nato. Trump je Stoltenbergu med smehom dejal, da bosta o tem, kar so evropski zavezniki dolžni za nazaj, še govorila, ker gre za Trumpa, pa ni povsem jasno, ali se je dejansko šalil ali mislil zares.