IMF vztraja pri lajšanju grškega dolga

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je ob robu zasedanja skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav (G7) v Bariju voditelje evrskih držav pozvala, naj bodo pri zavezah glede lajšanja grškega dolga "bolj specifični". IMF zato še vedno ni pristal na sodelovanje pri zadnjem programu pomoči Grčiji.

IMF že nekaj časa vztraja, da bo pri tretjem, 86 milijard evrov težkemu programu pomoči Grčiji, sklenjenem junija 2015, sodeloval le, če bo prišlo do bolj realnih ciljev in zagotovitve bolj vzdržnega grškega dolga, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lagardova je ob robu srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G7 v italijanskem pristaniškem mestu Bari danes napovedala, da se bodo še naprej zavzemali za to, da na tem področju pride do jasnejšega dogovora. Ob tem je izrazila upanje, da bodo "evropski partnerji nadaljevali z napredkom v tej smeri".

S tem je tudi ona zavrnila sredine navedbe slovaškega finančnega ministra Petra Kazimirja, da je sklad pristal na sodelovanje pri izplačevanju pomoči Grčiji. Kazimir je tedaj omenil še, da vsota, ki jo bo k programu primaknil IMF, ni pomembna. Bila naj bi simbolična, a hkrati pomembna, ker bi pomenila tudi tehnični prispevek strokovnjakov sklada.

Tiskovni predstavnik IMF William Murray je že v četrtek poudaril, da niso dali še nikakršnega soglasja za sodelovanje, saj da so se pogovori o grškem dolgu šele dobro začeli, v njihovi organizaciji pa še vedno čakajo verodostojno strategijo v zvezi z njim.

Več evrskih držav z Nemčijo na čelu lajšanju grškega dolga ni naklonjenih in vztrajajo, da morajo Atene izpeljati nove reforme. S tem pogojujejo tudi zeleno luč za izplačilo novega obroka iz omenjenega programa pomoči.

Morebitni delni odpis grškega dolga, ki znaša okoli 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda (BDP), je posebej občutljiva tema v Nemčiji, ki jo septembra čakajo splošne volitve. Na drugi strani pa mnogi ekonomisti opozarjajo, da je zavlačevanje z delnim odpisom slabo, saj zdaj prihaja do zmanjševanja kupne moči, to pa se bo odrazilo tudi v gibanju grške gospodarske aktivnosti.

Lani so sicer finančni ministri območja evra na splošno pristali, da se razrahlja pogoje, postavljene Grčiji za vračilo dolga, vendar le, če bo ta izvedla nove reze v pokojnine in še zaostrila davčno politiko, s tem pa zagotovila večjo vzdržnost javnih financ.

Poleg tega so napovedali tudi, da bodo razmislili o prestrukturiranju pomoči, tako da bi posojila IMF nadomestili s cenejšimi posojili. Na račun nižjih obresti naj bi lahko Atene vsako leto privarčevale na milijarde evrov.

Dogovor Grčije in posojilodajalcev mora biti uradno potrjen kmalu, saj Atene izplačilo novega obroka iz tretjega programa pomoči potrebujejo najpozneje julija, ko morajo povrniti za sedem milijard evrov dolgov.