Kljub nasprotovanju Slovenije članice EU potrdile še šestmesečno podaljšanje nadzora na avstrijsko-slovenski meji

Članice EU so danes v Bruslju potrdile še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji. Slovenija je ukrepu odločno nasprotovala, saj je po njenem prepričanju neutemeljen. Odločitev bo dokončno sprejeta v četrtek v okviru zasedanja ministrov EU za trgovino, so pojasnili viri pri EU.

Poleg Slovenije so podaljšanju nadzora po navedbah virov nasprotovale še Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška. Poljska, Ciper in Bolgarija pa so vzdržane. Slovenija, Grčija in Madžarska naj bi svoje nasprotovanje pojasnile tudi v ločenih enostranskih izjavah.

Šestmesečno podaljšanje so danes podprli na zasedanju veleposlanikov članic pri EU, v četrtek pa naj bi ga brez razprave dokončno potrdili v okviru zasedanja ministrov EU, pristojnih za trgovino.

Evropska komisija je šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, predlagala pred tednom dni. Ob tem je poudarila, da je to zadnje podaljšanje na uporabljeni pravni podlagi.

V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami.

Nadzor v tem šestmesečnem obdobju mora biti po navedbah komisije ciljno usmerjen in omejen, uporabljen le kot izhod v skrajni sili.

Gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.

V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje.

Vendar pa je mogoče nadzor v schengnu uvesti tudi na drugačni pravni podlagi, tako da nadaljnjega izvajanja tega ukrepa ni mogoče izključiti.

Članica lahko enostransko, torej brez priporočila komisije, uvede nadzor v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti pa lahko članica prav tako enostransko uvede začasni nadzor za največ šest mesecev.

Da nadzor na notranjih mejah v schengnu ne bo odpravljen pred septembrskimi nemškimi volitvami, je bilo pričakovano. Vendar je zaradi teroristične grožnje vprašljiva tudi odprava ukrepa po volitvah v ključni članici unije.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je na primer pred časom ocenil, da bi bilo treba nadzor na notranjih mejah v schengnu podaljšati za nedoločen čas.