ZZZS predvideva več denarja za bolniške tudi zaradi dolgih čakalnih dob

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v finančnem načrtu za prihodnje leto predvideva 9,7 odstotka več odhodkov za bolniške odsotnosti. V to so vštete tudi bolniške odsotnosti zaradi podaljševanje zdravljenja oz. dolgih čakalnih dob v zdravstvu, ki imajo pomemben vpliv predvsem pri zdravljenju ortopedskih bolezni.

S predlogom finančnega načrta ZZZS za prihodnje leto načrtujejo 311,5 milijona evrov za bolniška nadomestila, kar je nominalno 9,7 odstotka več kot letos. Vzroki za to so pričakovano povečanje števila dni odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, večje obolevnosti in rasti povprečne plače za preteklo leto, so za STA navedli na ZZZS.

Kratkotrajne bolniške odsotnosti, ki jih krijejo delodajalci (do 30 dni odsotnosti krijejo delodajalci, daljše pa ZZZS), se izrazito znižujejo. V letošnjem letu so se denimo znižale za dodatnih pet odstotkov.

Pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih pa je upadanje zaznati od leta 2010 dalje, lani in letos pa so dolgotrajne bolniške ponovno porasle.

Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje o bolniškem staležu je razvidno, da gre v glavnem za bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva. Prav čakalne dobe pa imajo pomemben vpliv predvsem pri podaljševanju zdravljenja teh bolezni, poudarjajo na ZZZS.

ZZZS s sestanki za prednostno obravnavo bolnikov, ki dlje čakajo na zdravljenje

Tako je na odhodke za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela možno vplivati tudi s skrajševanjem čakalnih dob predvsem pri zdravljenju ortopedskih bolezni, za kar si, kot poudarjajo na ZZZS, ves čas prizadevajo.

ZZZS skuša obvladovati tovrstne izdatke obvladovati tudi tako, da območne enote ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev na primarni in sekundarni ravni izvajajo delovne sestanke glede presoje začasne zadržanosti od dela, glede prednostne obravnave bolnikov, ki so odsotni z dela in dalj časa čakajo na preiskave ter posege, ter glede napotovanja na zdraviliško zdravljenje.

Poleg tega je ZZZS tudi v stiku z delodajalci z namenom čim hitrejše vrnitve delavcev na delo ter spodbuja širjenje dobrih praks in uveljavljanje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu.

Slovenija s štirimi odstotki izgubljenih delovnih dni v povprečju EU

Ocena o skoraj desetodstotni nominalni rasti sredstev za bolniška nadomestila je po navedbah ZZZS najnižja možna ocena, saj ocene glede na dosedanje trende kažejo, da bi bila lahko rast še večja.

Lani so bili izgubljeni štirje odstotki vseh delovnih dni, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot pred 10 leti. Če bi bili lani na enaki stopnji kot leta 2005, bi imeli delodajalci in ZZZS za 37 milijonov evrov višje izdatke.

Med evropskimi državami je Slovenija s štiriodstotnim bolniškim staležem v povprečju, še najbolj smo primerljivi z Nizozemsko, Španijo in Madžarsko. Na ZZZS ocenjujejo, da je treba za prehod med najbolj uspešne evropske države, kjer so delavci najbolj zdravi in znaša bolniški stalež med tri in 3,5 odstotka vseh delovnih dni, izboljšati tudi sistemsko ureditev.

Ta naj zagotovi tudi hitro in individualno prilagojeno medicinsko rehabilitacijo, ki bi bila namenjena posebej delavcem v primeru poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom, predlagajo pri javni zdravstveni blagajni.

Po njihovem mnenju je treba na novo razmisliti tudi o vlogi medicine dela ter urediti področje poklicnih bolezni. Tudi časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža poznamo le v Sloveniji in Bolgariji, saj so v vseh ostalih evropskih državah bolniški staleži omejeni na največ eno leto, čemur nato sledijo postopki poklicne rehabilitacije, prezaposlitve ali vstop v invalidske postopke, opozarjajo.

Rast bolniških tudi na račun pokojninske reforme

Poleg dolgih čakalnih dob na večjo zadržanost od dela vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki. To so starost, po eni strani povečevanje števila zaposlenih ter po drugi večletno omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju in posledično velika obremenjenost zaposlenih.

Starejši od 50 let namreč predstavljajo 62 odstotkov vsega porasta izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS. Podatki po dejavnostih pa kažejo, da so najbolj dolgotrajno odsotni v javnem sektorju, zlasti v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu z nastanitvijo.

Poleg tega pa so na daljše bolniške odsotnosti posredno vplivale tudi spremembe na področju pokojninskega zavarovanja, ki ima poleg višanja starostnega pogoja, pri ženskah pa tudi podaljševanja pokojninske dobe, za posledico tudi poznejše upokojevanje kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev, trdijo na ZZZS.

"Tako je viden večletni trend nižanja povprečne starostne pokojnine in vedno slabšega razmerja med pokojnino in plačo, zaradi česar zavarovanci raje ostajajo v bolniškem staležu in prejemajo višje nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," navajajo na ZZZS.

Iz leta 2013 v 2014 pa je močno padla stopnja rasti povprečnega števila starostnih upokojencev. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. pokojninska reforma je bila namreč uveljavljena s 1. januarjem 2013. Medtem ko je bila leta 2013 ta rast 4,1 odstotka, je bila leto pozneje dva odstotka, lani pa je bila samo še 1,4 odstotka.