petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Židan pozdravlja predlog Bruslja za prepoved nepoštenih praks v prehranski verigi
Kmetijski minister, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan pozdravlja predlog Bruslja za prepoved najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano. Predlog gre po njegovi oceni v pravo smer, saj se problem nepoštenih praks s tem rešuje na ravni EU. Slovenija ima to področje sicer že urejeno.
"Predlog Evropske komisije pozdravljamo, zelo aktivno bomo sodelovali pri razpravi in dopolnitvah," je za STA dejal Židan, ki si želi, da bi bila direktiva čim prej usklajena na evropski ravni. Predlagan osnutek direktive je dobra osnova za pogajanja in pripravo ustrezne direktive, ki bo omejila nepoštene poslovne prakse na notranjem trgu unije, povečala transparentnost med deležniki in okrepila pogajalsko izhodišče manjših dobaviteljev hrane.
Ko bo direktiva usklajena in sprejeta, pa jo bo treba prenesti v nacionalno zakonodajo. A bo to za nas po njegovih pojasnilih enostavno implementirati, saj ima Slovenija in še nekaj drugih članic to prednost, da ogrodje zakona že imamo in deluje.
Ob tem je spomnil, da si je Slovenija skupaj s še 18 drugimi članicami močno prizadevala, da bi se na ravni EU sprejel ustrezen predpis za preprečevanje nepravičnih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano. "Bruselj je prišel s predlogom, ki sledi našim željam," je še dejal Židan.
Tudi evropski komisar za kmetijstvo in podeželje Phil Hogan, ki se je v petek na Bledu udeležil mednarodne konference o konceptu pametnih vasi, je spomnil, da se je na komisijo obrnilo več članic, da se uredi to področje. "Očitno imamo problem z nepoštenimi praksami v prehranski verigi," je dejal in dodal, da je treba nepoštene prakse prepovedati, da se tako zaščiti kmete napram močnejšim interesom v prehranski verigi. "Rabimo poštenost in to predlog komisije je," je še dejal komisar.
Namen predloga komisije je sicer uravnotežiti pogajalsko moč udeležencev v prehranski verigi. Manjšim udeležencem, kot so kmeti, namreč pogosto primanjkuje pogajalske moči in možnosti, da bi njihovi proizvodi dosegli potrošnike, so v četrtek ob predstavitvi predloga pojasnili v Bruslju.
Slovenija ima to področje sicer že urejeno. Nedavno je bila sprejela novela zakona o kmetijstvu, ki izboljšuje odnose v verigi preskrbe s hrano. Bolj jasno je namreč opredeljeno, kaj so nedovoljene prakse, nabor teh se tudi širi, na novo je definirana pravna domneva znatne tržne moči, ki izhaja iz velikosti podjetja na nabavni strani - 25 milijonov evrov letnega prometa, ustvarjenega v Sloveniji.
Novela bo sicer začela veljati v četrtek, določbe zakona, ki se nanašajo na širši nabor nedovoljenih ravnanj, in obveznost pisnih pogodb (določajo se tudi obvezni elementi pogodbe) za posle nad 15.000 evrov letne prodaje med strankama pa z januarjem 2019.
V noveli je definiranih 23 nedovoljenih ravnanj, med drugim povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oz. izdelkov, plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah, redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti, nespoštovanje plačilnih rokov, pogojevanje sklenitve pogodbe oz. poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih, določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni in prepoved odstopa terjatev.
V noveli so na novo opredeljene tudi globe, ki so določene v višini od 0 do 0,25 odstotka letnega prometa v Sloveniji za gospodarske subjekte in za odgovorne osebe v višini od 5000 evrov do 10.000 evrov. Dodatne pristojnosti so dane agenciji za varstvo konkurence, ki izvaja preiskave in vodi postopke ter ostaja prekrškovni organ.