četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Židan: Cilj, da Slovenija ostane neto prejemnica, je povsem legitimen
Cilj, da Slovenija ostane neto prejemnica tudi v prihodnjem večletnem evropskem proračunu, je povsem legitimen, je danes v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Minister se je sicer zavzel za nominalno ohranitev sredstev za kmetijsko politiko in opozoril, da se splošne varnosti ne sme zagotavljati na račun varnosti pri oskrbi s hrano.
Minister je izpostavil svoje stališče do scenarijev Evropske komisije, objavljenih minuli teden, med katerimi sta poleg možnosti ohranitve sedanjega financiranja skupne kmetijske politike omenjeni še možnost 15-odstotnega in 30-odstotnega zmanjšanja sredstev.
Glede na to, da se kmetijstvu nalagajo nova bremena in da so pred njim tudi novi izzivi, na primer podnebne spremembe, je po Židanovih besedah neresno, da se pojavljajo omenjene številke za znižanje sredstev za evropsko kmetijsko politiko.
Slovenija zagovarja stališče, naj se sredstva za kmetijsko politiko nominalno ne zmanjšujejo, je poudaril minister in izrazil presenečenje, da komisija zaradi novih politikih udarja po politiki, ki zagotavlja varnost hrane.
"Razumem, da je varnost v Evropi bistvena, vendar ne moremo varnosti na drugih področjih zagotavljati tako, da zmanjšamo varnost tam, kjer je tudi pomembna - pri oskrbi s hrano," je poudaril Židan.
Poleg varnosti na področju hrane pa je za Slovenijo po ministrovih besedah zelo pomembno, da uveljavi svoje interese tudi na področju razvitosti, saj je kljub trenutno nadpovprečni gospodarski rasti od povprečja evropske razvitosti še kar oddaljena.
Zato je prav, da Slovenija tudi v prihodnje pospešuje svoj razvoj preko kohezijskih skladov. Cilj, da Slovenija ostane neto prejemnica, je povsem legitimen in ga je treba zagovarjati še naprej, je poudaril minister.
Razprava o neto prejemnicah in neto plačnicah je tradicionalno v ospredju evropskih proračunskih pogajanj, čeprav se tokrat krepijo pozivi, da je treba preseči to delitev, saj da imajo koristi od evropskega proračuna vse članice unije.
Kmetijski ministri so sicer na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva, konkretno o neposrednih podporah, okoljskih vidikih in razvoju podeželja.
Židan je ponovil, da so neposredna plačila za Slovenijo in večino držav glavni instrument za stabilizacijo dohodkovnega položaja kmetov ter da se Slovenija strinja, da so potrebna samo za tiste, ki dejansko kmetujejo, pri čemer pa je treba ta pojem še doreči.
Slovenija sicer po Židanovih besedah še naprej zagovarja proizvodno vezavo, saj je dala dobre rezultate in stabilizirala nekatere slovenske sektorje. Pri tem predlaga, da se ureditev nekoliko sprosti.
To vprašanje je po ministrovem prepričanju povezano s trenutno 38-odstotno samooskrbo z beljakovinskimi komponentami za živinorejo, ki je tudi na dnevnem redu današnjega zasedanja kmetijskih ministrov unije.
V Sloveniji se je izkazalo, da imajo pravi učinek finančne spodbude, je izpostavil Židan, ki EU svetuje, naj proizvede manj dokumentov in naj se raje osredotoči na vzpostavitev prožnega finančnega okvira v podporo beljakovinski proizvodnji.
Slovenija je pri proizvodni vezavi po ministrovih besedah tudi znova poudarila stališče, da ni naklonjena zamisli, naj vsak kmet v Evropi dobi enako plačilo na hektar, saj to pomeni dohodkovno neenakopravnost, ker so stroški kmetijske proizvodnje različni.
