Žgoča vprašanja ljudem v vladi - bomo samo del agresivne manjšine ali v skladu z ustavo podpirali mir?

Nedavni vrh Nata je s svojimi izjavami dokončno razkril in potrdil, da za tako imenovani kolektivni Zahod obstaja razlika med na pravilih temelječem mednarodnem redu (t. i. rule based order), ki ga je po koncu hladne vojne začela svetu enostransko vsiljevati Amerika, in mednarodnim pravom, ki ima svoje temelje v ustanovni listini Združenih narodov.

Za prihodnost vsakega od nas je pomembno vedeti odgovor na vprašanje: kje ob tej delitvi, ki izhaja iz občutka moči in trenutne samovolje ene od članic ZN, kje torej stoji uradna Slovenija, kako čutite in razmišljate o tem naši predstavniki?

Za vsakega od nas je tudi pomembno vedeti, kako gledate na pravkar sprejeti bilateralni sporazum med Nemčijo in Ameriko, s katerim prva slednji dovoljuje postavitev raket dolgega dosega na svoje ozemlje.

Gre za povsem konkreten korak opustitve dogovora o omejitvi tega orožja, ki sta ga leta 1987 sklenila Reagan in Gorbačov in katerega enostranska prekinitev s stani Amerike je bila eden od prvih korakov rušenja dogovora o evropski varnosti.

Lavrov goes Orwell at the UNSC.

Epic. pic.twitter.com/sYT8OGrgMq

— Pepe Escobar (@RealPepeEscobar) July 17, 2024

Ali se kot članica Nata Slovenija čuti zavezana vojaško reagirati na možne odzive in posledice groženj tega dvostranskega sporazuma?

Kako se bo naša država kot aktualna nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in kako se boste vi, g. Žbogar, odzvali na povabilo pravkar predsedujoče Rusije po ponovni potrditvi veljavnosti listine Združenih narodov kot merodajne osnove mednarodnega prava in na konkretne predloge, ki jih je v svojem nastopnem govoru podal zunanji minister Sergej Lavrov?

Tehnološki, kulturni in duhovni razvoj sodobnega sveta nas je pripeljal do točke, ko nepremišljena polarizacija mnenj, torej slepo vztrajanje in nadaljnje utrjevanje na stališčih ene ali druge strani, postaja vse bolj nevarna.

V stoletjih pred velikimi svetovnimi vojnami v to spoznanje še nismo bili tako eksistenčno prisiljeni, zato je to nekaj novega v globalni zavesti – in to je vsekakor treba poudariti.

Obstajata tako pravica do samoobrambe narodov, kakor tudi pravica do obrambe in zaščite manjšin v primeru agresivnih dejanj posameznih držav.

BURKINA FASO’S IBRAHIM TRAORE ON HOLLYWOOD:

‘Watch their films…you will always find the bad guys are either the Russians, South Americans, or black people…Arabs play the role of terrorists…through their communication they can make you hate a people or love a people…and… pic.twitter.com/JgGfoI2pbR

— Chinasa Nworu (@ChinasaNworu) July 18, 2024

V obeh primerih pa, sklicevanje na dosego »miru« z vojno zmago in odklanjanje diplomatskih rešitev, odstopa od načel listine Združenih narodov ter nikakor ne vodi v mir, temveč samo v brezumno stopnjevanje vojne propagande in v nadaljnjo eskalacijo konfliktov, ki jim danes ne vidimo konca.

Povedano seveda velja za vse strani v vsakem konfliktu in tudi mi si ne bi smeli domišljati, da smo lahko zgolj po inerciji (zaradi zvestobe čemu, čemu le?)  le na eni, ta »pravi« strani.

Bo naša zunanja politika delovala v skladu z 124. členom ustave in omogočala ter podpirala mirovna prizadevanja, kot so še vedno aktualni poskusi vodilnega predstavnika Evropski uniji trenutno predsedujoče države, Viktorja Orbána, za ponovno vzpostavitev diplomacije, ali pa jih bo trmasto preprečevala in vztrajala na enostranski obsodbi, na ignoranci ene od strani ter prepovedi zgolj omenjanja vzrokov in dejstev, ki so ključna za celovito razumevanje situacije, za dosego miru, obnovitev komunikacije in možnost vnovičnega sodelovanja?

Victor, keep fighting these globalists!
More and more European citizens are with you!https://t.co/4f9qHhceJn

— etirol  (@MEtirol) July 18, 2024

Odgovori na ta in še druga vprašanja, ki vsakodnevno vznikajo ob izjemno dramatičnem dogajanju v svetu, lahko odločajo ne le o vojni in miru, ampak tudi o tem, ali se bomo znotraj mednarodnih institucij postavili v tabor vedno bolj agresivne manjšine, ki se samovoljno in z vedno bolj resnimi vojaškimi grožnjami postavlja nasproti razvoju sveta, ali pa se bomo kot narod, skladno s svojo tradicijo, še naprej zavzemali za gospodarsko solidarnost, kulturno svobodo in splošno enakopravnost vseh ljudi in narodov.

Ira Zorko (18. 07. 2024)