Zdravje kot naložba: ključ do odporne in uspešne Slovenije

Kako lahko zdravje postane motor družbenoekonomskega razvoja?

Na 14. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, so strokovnjaki poudarili, da je čas za strateški premik – zdravje ni strošek, temveč najpomembnejša dolgoročna naložba države.

»Zdravje ni le osebna vrednota in družbena odgovornost, temveč tudi temelj produktivnosti, inovacij, odpornosti gospodarstva in splošne blaginje. Zdravje zato ni strošek, temveč je naložba, ki prinaša večjo gospodarsko stabilnost in dolgoročno blaginjo,« je izpostavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Na potrebo po dolgoročni viziji javnega zdravja je opozoril tudi izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ: »Slovenija se sooča s starajočo se populacijo, kjer lahko življenjski slog pomembno pripomore k povečanju zdravih let življenja, kakovostni starosti in manjši obremenitvi zdravstvenega sistema. Slabše kazalnike imamo tudi pri otrocih, kjer je življenjski slog enako pomemben. Ključne spremenljivke zdravega načina življenja in zdravstvene pismenosti potrebujejo strateško, dolgoročno načrtovanje. Tukaj leži prihodnost javnega zdravja.«

Glavne teme in problematike konference je naslavljala okrogla miza z naslovom »Zdravje in gospodarstvo – skupna pot do družbene blaginje?«, ki jo je povezoval prof. dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v agenciji Herman & partnerji.

Sicer so na okrogli mizi sodelovali Barbara Gnilšak, direktorica pravne službe na GZS, mag. Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje, izr. prof. dr. Branko Gabrovec ter izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča.

14._strateska_konferenca_voi.jpg

Sklepe konference je povzel Verčič, ki je kot enega osrednjih izzivov izpostavil potrebo po prehodu od sedanjega, silosno zasnovanega financiranja zdravstva k celovitim analizam ekonomskega bremena bolezni in dolgoročnim projekcijam potreb.

Tak pristop naj bi omogočil učinkovitejšo rabo virov in razvoj stabilnega, digitalno podprtega zdravstvenega sistema.

Mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka FarmaForuma je v zaključnem nagovoru predstavila predlog za vzpostavitev sistematičnega spremljanja input-output analiz za pet terapevtskih področij z največjo porabo zdravstvenega proračuna.

Digitalizacija, skladna z Evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom (EHDS), bi zajela tudi analizo socioekonomskih učinkov zdravstva in zdravja, kar odpira nove možnosti za razvoj podatkovno podprtih in bolj učinkovitih zdravstvenih politik.

Skupno sporočilo konference je jasno: zdravje mora postati temelj gospodarske stabilnosti, družbene odpornosti in dolgoročne blaginje.