Zaradi odprtih vprašanj glede knjižnice ponovno prestavljena seja mariborskega mestnega sveta

Mariborski mestni svetniki bi morali v četrtek odločati o projektih, ki jih bodo financirali iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so sejo znova prestavili, tokrat na 2. februar. Župan Andrej Fištravec želi namreč najprej razčistiti odprta vprašanja z državo glede možnosti obnove osrednje enote Mariborske knjižnice.

Knjižnica se je znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN, od koder Maribor na podlagi sprejete trajnostne urbane strategije (TUS) pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztrajajo, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.

Za to možnost imajo namreč že vso projektno dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje imajo že od leta 2014. Za ta projekt je pripravljena prispevati del denarja tudi država. Na predlog stranke SMC je vlada za to rezervirala 2,7 milijona evrov, kar je sicer manj kot leta 2011, ko je država v ta namen obljubljala deset milijonov evrov, a glede na stanje mariborske občinske blagajne še vedno predstavlja pomemben delež.

Mestna uprava in župan menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge, prav tako nujne projekte. Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.

Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa se še dogovarjajo za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. Kot so za STA povedali na ministrstvu za javno upravo, bi bila menjava možna. "V sklopu urejanja odprtih vprašanj, ki jih imajo državni organi z Mestno občino Maribor, bi bilo stavbo možno prenesti na občino, vendar po ureditvi etažne lastnine," so povedali. To bi po njihovih ocenah lahko trajalo kakšna pol leta.

A pri tem načrtu zaenkrat ni možno računati na sofinanciranje s strani države. Sklep, ki ga je vlada sprejela oktobra lani, namreč obljublja sredstva za posege v knjižnico na Rotovškem trgu, ne pa na kakšni drugi lokaciji. Zato je župan prejšnji teden pozval ministra za kulturo Toneta Peršaka, naj vlada sprejme nov sklep, ki ne opredeljuje lokacije za podelitev sredstev za knjižnico.

Nekaj dni prej se je tudi osebno sestal s Peršakom, a sestanek ni prinesel nobenega napredka. Zato Fištravec zahteva sestanek še s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. "Prav je, da država pomaga pri reševanju prostorske stiske Mariborske knjižnice, ne morem pa sprejeti dejstva, da vlada preferira zelo drag projekt novogradnje, ko v istem trenutku lahko za tri do štirikrat nižjo ceno rešimo prostorsko problematiko knjižnice in istočasno izvedemo še nekatere druge projekte," je povedal župan.

Prav čakanje na odgovor iz Ljubljane naj bi bil razlog za ponovno prestavitev izredne seje mestnega sveta, na kateri bodo morali svetniki sprejeti odločitev o načinu porabe sredstev CTN. "Odgovor bo podlaga za pripravo projektov, ki bodo sofinancirani s strani mehanizma CTN. Seja je bila prestavljena, saj se s strani države pričakuje še nekatera dodatna pojasnila vezana na financiranje," so za STA pojasnili na občini.

Najverjetneje se vmesni čas izkorišča tudi za iskanje kompromisa med političnimi strankami v mestnem svetu, saj so njihova mnenja, glede porabe sredstev CTN oziroma reševanja prostorske problematike Mariborske knjižnice, močno deljena.