Zapoznelo prilizovanje: V vsaj eni članici EU nad Pahorjevim ordenom za Angelo Merkel niso navdušeni

Slovenski predsednik Borut Pahor se je odločil, da bo prav na vrhu EU odlikoval – in to kar z najvišjim slovenskim odlikovanjem – odhajajočo nemško kanclerko Angelo Merkel.

Nemčija je bila res pomembna država, ki je v pomembni meri vplivala na razglasitev neodvisnosti Slovenije in razpad celotne SFRJ, toda to je bilo še pred mandatom Angele Merkel.

Odnosi med Slovenijo in Nemčijo so bili res zmeraj dobri, toda kakšnih presežkov, zaradi katerih bi si prav Angela Merkel zaslužila najvišje slovensko priznanje se je res težko spomniti – ker jih ni.

Gre pač za še eno samovšečno potezo odhajajočega predsednika države, ki ji večina na vrhu EU ne bo posvečala posebne pozornosti in ne bo dolgo v središču zanimanja javnosti.

Pahorjeva poteza je pravšnja nekako tako kot je bila »prava poteza« dodelitev Nobelove nagrade za mir tedanjemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami, ki jo je nato ovekovečil še z nekaj vojnami, predvsem s prikrito v Siriji in bolj odkrito v Libiji.

Ob vsem tem Pahorjevo odlikovanje niti ni ravno izvirna zamisel.

Že pred tem je Merklovo odlikoval albanski predsednik Edi Rama, v začetku septembra jo je odlikovala organizacija WHO, junija pa litovska predsednica Dalia Grybauskaite...

Že prej jih je dobila več, med drugim leta 2010 tudi medaljo svobode v ZDA.

Merklova je prejela tudi najvišjo bolgarsko odslikovanje »Stara planina«, pa veliki norveški križ za zasluge, medaljo jordanskega kralja Abdullaha in še vrsto drugih.

»Angela Merkel zbira medalje kakor drugi gobe,« je že leta 2014 napisal Welt.

Pri cemer bo se posebej lepo fotko za IG naredil. Presezek / dosezek zunanje politike!

— Saidkhan (@Saidkha37184656) October 3, 2021

Slovenska medalja v tej zbirki ne bo nič posebnega, pa tudi samo za Slovenijo Angela Merkel ni naredila kaj posebnega.

Preveč lahkotna delitev odlikovanj je pravzaprav slaba za Slovenijo, saj devalvira vrednost slovenskih odlikovanj tudi v očeh tistih, ki jih bodo morda za kaj res pomembnega dobili v prihodnje.

Merklova je seveda odigrala pomembno vlogo v begunski krizi, širitvi EU, finančni krizi in ob pandemiji, toda tudi tu so nekatere njene odločitve ostale sporne.

V svetu je, kot kaže odgovor na vprašanje, ali ljudje zaupajo, da bo »Angela Merkel naredila pravo stvar« sicer zelo popularna – toda z eno izjemo.

Prime Minister @ediramaal has honored German Chancellor Angela Merkel with the "Star of Public Gratitude".
Rama expressed his special pleasure to honor on behalf of Albania, with the Star of the Prime Minister Medal for Public Gratitude. pic.twitter.com/Wql68VVeFn

— Dorina Kuka (@KukaDorina) September 14, 2021

V Grčiji je zelo očitno prisotno veliko nezaupanje do Angele Merkel in njene politike.

Angela Merkel je namreč vztrajala pri politiki zategovanja pasu sredi grške dolžniške krize.

S serijo ukrepov za reprogramiranje dolgov, ki so se začeli leta 2009 se je grško gospodarstvo sicer rešilo propada, vendar tudi po prelomnem letu 2015 ostaja ujeto v dolžniške okove, iz katerih praktično za to državo ni izhoda.

Gre za dolgove, ki so večinoma nastali na podlagi posojil nemških bank.

Merkel's "realisation": Austerity is not the solution to all problems since the Greeks suffered https://t.co/4cRiYrstNo#greece #greek #greekcitytimes pic.twitter.com/U3ULwKeb5o

— Greek City Times (@greekcitytimes) October 5, 2021

Ob vsem tem so se Grki znašli še na udaru emigrantskih valov, istočasno pa je pomanjkanje solidarnosti med članicami EU in zlasti s strani Nemčije odprlo tudi stare rane, saj je Grčija – podobno kot nekoč Jugoslavija – po drugi svetovni vojni Nemčiji de facto odpustili velik del dolgov iz naslova reparacij, ne da bi se Berlin za to kadarkoli vsaj deloma oddolžil.

Ker pa pravno zadeva še vedno ni dokončno urejena, to vprašanje - dolgov za škodo, ki jo je Grčiji in Grkom prizadejala Hitlerjeva nacistična Nemčija - ostaja med državama odprto.

“In essence, Merkel was proposing the exportation to the rest of the eurozone (beginning with Greece) of the austerity first imposed on German workers - only this time, with a ruthlessness that will keep social historians busy for decades.”https://t.co/tNnDH5Char

— Phil  (@Phil_Free_) October 5, 2021

V tem pogledu je tudi položaj Slovenije, nekoč žrtve nemške okupacije precej podoben položaju Grčije.

Toda za razliko od Grčije so slovenski politiki vse to zlahka pozabili.

V Grčiji je drugače. Le 7 odstotkov Grkov je še leta 2012 zaupalo Merklovi, v zadnji raziskavi pa se je delež dvignil na še vedno nizkih 30 odstotkov.

Istočasno pa ji ne zaupa 70 odstotkov prebivalstva.

Nekaj je gotovo.

Če bi Grčija predsedovala Svetu EU ob odhodu Merklove, potem odhajajoča nemška kanclerka nove medalje za svojo veliko zbirko medalj od predsednika predsedujoče članice - zagotovo ne bi dobila.