Zaporne kazni za novačenje romunskih prostitutk v Gornji Radgoni

Mariborsko sodišče je danes po maratonskem sojenju, polnem mednarodnega sodelovanja z romunskimi pravosodnimi organi, na nekajletne zaporne kazni zaradi trgovine z ljudmi obsodilo Rudolfa Goričana, Boštjana Bajiča ter Eleno Marian, četrtoobtoženi Viorici Ioni Ciurar pa izreklo pol leta hišnega zapora. Tožilec je napovedal pritožbo na višino kazni.

Z obsodilno sodbo se je tako vsaj na prvi stopnji zaključila zadeva, v kateri je omenjena četverica med letoma 2009 in 2013 iz Romunije novačila socialno obubožane in ranljive ženske s pretvezo, da jih bodo zaposlili kot natakarice ali plesalke, nato pa so se morale v dveh nočnih lokalih v Gornji Radgoni preživljati s prostitucijo.

Sodni senat pod vodstvom Barbare Nerat je Goričana za vsako od 18 dokazanih kaznivih dejanj trgovin z ljudmi obsodilo na po tri mesece zapora, za eno posebno kaznivo dejanje, v katero je bila vpletena mladoletnica, na leto dni zapora ter za overitev lažnih listin, ko je dekleta prijavljal na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na še dodatnega pol leta zapora, kar je združil v enotno kazen pet let zapora. Ob tem bo Goričan moral poravnati še 3000 evrov denarne kazni ter vrniti protipravno pridobljeno premoženjsko koristi v višini 27.000 evrov.

Za sostorilstvo pri sedmih od teh dejanj in pri tistem, ki je povezano z mladoletnico, bo za štiri leta morala v zapor tudi Marianova, ki jo čaka še plačilo enakega zneska denarne kazni in vrnitev 27.000 evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.

S podobnim poslom sta se v sostorilstvu ukvarjala tudi Bajič in Ciurarjeva, le da je pri tem imel prvi precej večjo vlogo. Za devet kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ter overitev lažne listine je bil obsojen na enotno kazen tri leta in tri mesece zapora, ob tem pa še s plačilom 1000 evrov stranske denarne kazni ter vračilom 15.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Najbolje jo je odnesla Ciurarjeva, ki bo ob nižji denarni kazni morala odsedeti pol leta hišnega zapora, saj je mati majhnega otroka.

Neratova je v uro in pol dolgem branju sodbe obrazložila, da so se člani senata po tehtnem in dolgem razmisleku odločili upoštevati vsa omilitvena določila ter tudi kazniva dejanja trgovine z ljudmi prekvalificirati iz najhujše oblike, ki za vsako tako dejanje predvideva od tri do 15 let zapora, v nižjo obliko, ki zapoveduje od enega do deset let zapora.

Da nižje ne gre, je obsojenim pojasnila predsednica senata, in dodala, da so pri obsodbi upoštevali le tiste očitane primere, ki so jih nedvomno dokazali skozi različne aktivnosti, od izpovedi številnih prič, do tajnega opazovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Pri tem so upoštevali tudi dejstva, da so se nekatera od deklet že pred prihodom v Slovenijo ukvarjala s prostitucijo, da so bile znanke ali celo sorodnice obeh obtoženih ter da so jim ti zagotovili vsaj najnujnejšo zdravstveno oskrbo in jim niso onemogočali svobodnega gibanja.

Tožilec Jože Levašič, ki je v času sojenja poudarjal, da gre za enega od večjih slovenskih primerov organizirane trgovine z ljudmi, se z višino izrečene kazni ni strinjal, zato je takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo. Da se bo sodna zgodba zaradi pritožb z vseh strani nadaljevala na višjem sodišču, je pričakovala tudi sodnica Neratova, sicer pa so obsojeni velik del izrečenih kazni že odslužili s priporom.