Zakon ne določa roka za vložitev tožbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Specializirano državno tožilstvo je navedbe prvaka SDS Janeza Janše o tem, da je skrajni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v njegovem primeru potekel že pred več kot dvema letoma, pospremilo s pojasnilom, da zakon ne določa roka za vložitev tožbe.

Mediji so namreč v sredo poročali, da je Specializirano državno tožilstvo na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora. Na Specializiranem državnem tožilstvu so za STA potrdili, da so 18. aprila letos vložili tožbo zoper eno fizično osebo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. Vrednost spornega predmeta znaša 395.388,48 evra.

Vložitev tožbe je po poročanju medijev posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janeza Janše in povezanih oseb: njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo.

Finančna preiskava Janše in povezanih oseb se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Preiskavo, ki je trajala poldrugo leto, so končali aprila 2015.

Janša je v odzivu navedel, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015, torej pred več kot dvema letoma. A na Specializiranem državnem tožilstvu so za STA pojasnili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe. Glede na določbe zakona tožečo stranko veže rok enega meseca le v primeru, če je odrejeno začasno zavarovanje.

Janša je namreč ob zapisu na Twitterju dodal izsek iz zakona, ki med drugim navaja, da lahko finančna preiskava traja največ eno leto, z odredbo pa se lahko podaljša za največ šest mesecev. Če tožilec sodišču v tem roku ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.

V delu zakona, ki govori o začasnem zavarovanju ali začasnem odvzemu premoženja zakon navaja, da začasno zavarovanje preneha, če državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva v enem mesecu od zaključka finančne preiskave oziroma od poteka prej omenjenega roka leta dni, ne predloži dokazila, da je vložil tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in predlagal podaljšanje začasnega zavarovanja v pravdnem postopku. Rok se sicer lahko podaljša za mesec dni.

V delu, ki govori o postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, pa zakon navaja le, da se ta začne s tožbo, ki jo tožeča stranka vloži zoper lastnika kot toženo stranko.

Zakon med drugim sicer navaja še, da je pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora nujen in se zadeve obravnavajo prednostno. Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.

Janša je sicer v svojem zapisu na Twitterju danes navedel, da "če bodo zakonske roke s pomočjo krivosodja samovoljno prikrajali predvolilnim časom in opravilom, bodo pri takem ravnanju ostali sami in zanj nekoč tudi odgovarjali pred ljudstvom, v imenu katerega se danes norčujejo iz vladavine prava".

Mediji so sicer poročali, da je odgovor na vprašanje, zakaj je tožilstvo potrebovalo dve leti za vložitev tožbe, zelo verjetno v tem, da je čakalo na odločitev ustavnega sodišča, ki je pred kratkim pri presoji zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v primeru Tošić ugotovilo, da je z ustavo neskladen le manjši del enega člena (prejšnjega) zakona, ki govori o tako imenovanem pomešanem premoženju.