Začel se je vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence Adam

Pobudnik projekta je družba za aplikativno nevroznanost Blckb. Direktor družbe Manuel Kuran je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da nameravajo do 7. julija, ko se bo projekt Adam končal, vanj brezplačno vključiti okoli 450 prostovoljcev iz celotne države. Poleg izvajanja presejalnih testov je namen projekta tudi ozaveščanje javnosti o naraščajoči problematiki demence.

S projektom želijo po Kuranovih besedah tudi spodbuditi aplikativno znanstvenoraziskovalno delo, ki bo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG-tehnologije. Cilj izvajalcev je, da bi Adam prerasel v učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje demence po vzoru programov Svit, Dora in Zora.

Testiranja bodo izvajali v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije. Udeleženci bodo deležni celostne obravnave s pomočjo intervjujev, vprašalnikov in EEG-snemanja možganske aktivnosti. Obravnava posamezne osebe bo trajala dobro uro. Povratno informacijo bodo udeleženci prejeli po pošti v roku treh mesecev. Obenem jih bodo povabili, naj testiranje opravijo vsako leto.

Strokovni partner projekta Adam je oddelek za bolezni živčevja ljubljanske nevrološke klinike. "Demenca je grozeča epidemija 21. stoletja, kot je bila nekoč kuga," je opozoril nevrolog Zvezdan Pirtošek, ki bo nadziral projekt. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije živi v svetu več kot 47,5 milijona ljudi z demenco. Epidemiološke napovedi govorijo, da se bo njihovo število v 25 letih več kot podvojilo.

V Sloveniji je število obolelih ocenjeno na več kot 32.000. Zanje skrbi okoli 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev in drugih. Predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica Štefanija L. Zlobec je izpostavila, da demenca med vsemi boleznimi predstavlja največje finančno breme za zdravstveni sistem.

Pirtošek je pojasnil, da je demenca še vedno neozdravljiva bolezen. Za zdaj so na voljo zgolj simptomatska zdravila, ki lahko po njegovih besedah "bolniku omogočijo, da še kakšno leto, dve ali tri lepše živi in ohranja stik s svojci". Sicer v svetovnih laboratorijih poteka intenzivno iskanje zdravil, ki bi ustavila napredovanje bolezni. Pirtošek je glede razvoja novih zdravil optimist.