Vrhovno sodišče zavrnilo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti in s tem potrdilo zastaranje zadeve Patria

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janša za varstvo zakonitosti zoper sodbi ljubljanskega okrajnega in višjega sodišča glede zastaranja zadeve Patria. Vrhovni sodniki namreč ugotavljajo, da ima sklep sodišča o ustavitvi postopka zaradi zastaranja popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba.

Okrajno sodišče je namreč septembra 2015 kazenski pregon zoper Janšo ter soobdolžena Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v zadevi Patria ustavilo, ker je ocenilo, da je pregon zastaral. Ugotovilo je namreč, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih.

Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se na odločitev pritožila na višje sodišče. Po njunem mnenju zadeva še ni zastarala, saj da zastara dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču, to je spomladi letos. Višji sodniki so Janši pri slednjem pritrdili, a hkrati tudi ugotovili, da za pritožbo ni imel pravnega interesa, ker je šlo pri odločitvi o zastaranju za odločitev v njegovo korist. Pritožbo je zato zavrnili.

Janša je zoper odločitev obeh sodišč na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je ocenil, da mu je višje sodišče odreklo pravico do pritožbe. Zakon o kazenskem postopku namreč po njegovem izrecno ne določa, da se obdolženi ne more pritožiti v svojo škodo. Prav tako naj bi imel pravni interes za pritožbo, ker sta v očeh javnosti oprostilna sodba oziroma zavrženje obtožnega predloga, za katerega se je zavzemal, zanj ugodnejša od zavrnilne sodbe. Pri tem je opozoril na javne izjave nekaterih politikov, da je kriv, ker ni uspel dokazati svoje nedolžnosti.

Senat vrhovnega sodišča, v katerem so sodelovali Barbara Zobec (kot predsednica), Vesna Žalik, Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt in Maja Tratnik, takšnemu stališču niso pritrdil.

Kot je zapisano v odločitvi, je pritožba v lastno škodo v nasprotju s položajem obdolženca v kazenskem postopku in funkcijo obrambe. Sodišče je tudi ugotovilo, da se je z razveljavitvijo sodbe na ustavnem sodišču ponovno vzpostavila Janševa domneva nedolžnosti, "ki je z ustavitvijo kazenskega postopka prešla v neizpodbojno domnevo". Sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja ima tudi sicer popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba, so zapisali vrhovni sodniki.

Glede mnenja, da bi moralo okrajno sodišče zavrniti obtožni predlog, ker da tudi iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da dejanje, ki naj bi ga storil Janša, ni kaznivo dejanje, pa so vrhovni sodniki ocenili, da bi bilo takšno zavrženje možno le do trenutka, ko se kazenski postopek še ni začel oziroma preden je bil Janši vročen obtožni akt.