REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vlada uvaja zvišanje davkov, največje žrtve bodo prisilni »podjetniki«, prekarni »normiranci« brez zaščite sindikatov!

Vlada uvaja zvišanje davkov, največje žrtve bodo prisilni »podjetniki«, prekarni »normiranci« brez zaščite sindikatov!Normiranci so postali ena od prvih davčnih žrtev Roberta Goloba. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vse kaže, da je Golobova vlada samo nekaj mesecev po volitvah že pozabila na glavnino svojih obljub volivcem o tem, kako bo poskrbela za najbolj ogrožene.

Vlada dr. Roberta Goloba je namreč obravnavala predloge sprememb več zakonov s področja davkov, ki med drugim predvidevajo spremembe pri dohodninski splošni olajšavi in obdavčitvi normirancev ter cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov.

Predloge sprememb naj bi sprejela danes, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Komentarji na družbenih omrežjih so že precej negativni – in tudi v vrstah tistih, ki so doslej podpirali vladne stranke Gibanje Svoboda, SD in Levico.

Predsednik vlade, ki je z okoli 18.000 evri mesečnih dohodkov padel na piškavih nekaj tisoč evrov plače verjetno ne more povsem dobro razumeti, kaj že nekaj sto ali le tisoč evrov manj v denarnicah pomeni za navadne državljane.

Predlogi davčne reforme Golobove vlade gredo zato – sredi krize – v povišanje davkov in to ne le za najbolj bogate, pač pa tako, da bo davčna reforma po žepu udarila tudi tiste z nizkimi dohodki, povprečnimi plačami in predvsem prekarce, ki v resnici prisilno delajo kot »samostojni podjetniki.«

Samostojni podjetnik
Delavec Wolta: Če bo preveč kolesaril, bo dobil enormno visok račun za državno blagajno. Prisilni samostojni podjetniki, prekarci so le nemočna žrtev te vlade. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Zvišanje davka za večino normirancev za 100, 200 in celo 300 odstotkov tudi na stežaj odpira vrata v sivo ekonomijo.

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava z zdajšnjih 4.500 evrov v letu 2023 zvišala na 5.000 evrov.

Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5.500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa sedaj veljavni zakon.

Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov.

Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala z zdajšnjih 45 na 50 odstotkov.

Ukrajini podarjeni tank M-55S
Letno normiranci v državno blagajno prispevajo okoli 60 milijonov evrov. Gre približno za takšno vsoto, kot jo je Golobova vlada samo z zadnjo potezo – podarila režimu v Kijevu v obliki 28 Ukrajini podarjenih tankov M-55S. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letno plača prihodnje leto glede na leto 2022 zvišala, zaposleni s povprečno plačo pa bodo v letu 2023 dobili izplačilo nižje za 130 evrov.

Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo glede na trenutno ureditev za leto 2023 plača znižala za 165 evrov letno, še bolj pa tistim z dohodki v višini šestih plač, ti bodo leta 2023 v blagajni države izgubili 1.790 evrov letno.

Predvidena je sicer tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1.000 evrov.

Veliko bolj pa je država udarila po podjetnikih, predvsem »normiranci«, ki so v resnici v številnih primerih pravi »prekarci«, brez možnosti dobivanja regresov, plačanih dopustov, malic in bolniških.

Dostavljalci - podjetniki?
Cinizem Golobove vlade: dostavljalci - podjetniki? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Za s. p., ki ima do 25 tisoč evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25 tisoč in do sto tisoč evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (zdaj 80 odstotkov!, a največ 80 tisoč evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev).

Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s. p.-je (zdaj do 50 tisoč evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40 tisoč evrov).

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka, kot je bilo napovedano, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški naj se ne bi spremenili.

Vlada je sicer uvedla tudi nove davke na izplačane delnice, poskrbela za nekaj manj davkov za kmete ter jim omogočila nakup cenejšega bencina in spremenila določila glede dela na domu. Po novem so znova obvezni tudi papirnati računi.  

Pri večini med 55.000 normiranih s.p.-jev pa gre za delavce, ki so bili pod navidezno zastavo »svobode podjetništva« tako ali drugače izrinjeni s trga dela, da bi na njegovem obrobju nato kot »samostojni podjetniki« sploh lahko preživeli. Ker nimajo sindikatov, so bili prvi pripravne žrtve Golobove vlade.

Pri vsem skupaj je očitno predvsem dejstvo, da je vlada z najtežjimi topovi napadla prav skupino »normirancev«, ki bodo drastično bolj obdavčeni takoj, ko bodo presegli dohodek 25.000 evrov.

S temi dohodki pa »normiranci« plačujejo tudi vse prispevke, nimajo pravice do izplačila nadur, raznih nadomestil in podobno, hkrati pa s tem financirajo tudi vsa svoja osnovna sredstva za delo.

In pri tem so diskriminirani tudi, ko prosijo za kredite – in jih velikokrat ne dobijo, saj kreditodajalci zahtevajo »pravo« zaposlitev, praviloma za nedoločen čas.

Pri večini med 55.000 normiranih s.p.-jev pa gre za delavce, ki so bili pod navidezno zastavo »svobode podjetništva« tako ali drugače izrinjeni s trga dela, da bi na njegovem obrobju nato kot »samostojni podjetniki« sploh lahko preživeli.

Ker nimajo sindikatov, so bili prvi pripravne žrtve Golobove vlade.

Med normiranci je namreč največ takih, ki opravljajo strokovne, znanstvene, tehnične, kulturne in razvedrilne dejavnosti, informacijske ali komunikacijske in nekatere druge dejavnosti, pri katerih nastane malo dejanskih stroškov, letno pa v državno blagajno prispevajo okoli 60 milijonov evrov.

Gre približno za takšno vsoto, kot jo je Golobova vlada samo z zadnjo potezo – podarila režimu v Kijevu v obliki 28 Ukrajini podarjenih slovenskih tankov M-55S!

Gre tudi za narobe obrnjeno logiko – namesto da bi prekarnost država zmanjšala tako, da bi omogočila, da se »samostojni podjetniki« s pomočjo državnih vzpodbud zaposlijo pri drugih, morda večjih delodajalcih, jih poskuša »izbrisati« s pomočjo kaznovalnih finančnih prijemov.

Ob tem je povsem nelogično s takšnimi ukrepi udariti po normirancih v trenutku, ko v državi divja že skoraj 14-odstotna inflacija.

Ob povečevanju inflacije kmalu tudi 50.000 evrov letno ne bo več dovolj za preživetje takšnih podjetnikov, še posebej, če bodo morali vzdrževati nezaposlene družinske člane.

Prikazovati normirance kot anomalijo je – glede na to, da so omejeni na 50.000 evrov prometa letno (če to presežejo, postanejo zavezanci za DDV in morajo v sistemu ostati 5 let!) – velika neumnost te vlade.

Ob tem morajo samostojni podjetniki prispevke plačati, pa če so imeli delo in nekakšen zaslužek ali sploh ne.

Če gredo na dopust, ga nimajo plačanega kot drugi zaposleni, pač pa delajo manj in zaslužijo manj.

Ta status imajo (za zdaj) lahko samostojni podjetniki, ki ne zaslužijo več kot 50.000 evrov na leto.

Če imajo enega zaposlenega, pa se meja dvigne na 100.000 evrov prihodka.

Podatki Finančne uprave ob tem kažejo, da ima kar 40 odstotkov nižje dohodke od povprečne plače, ob tem pa ima precej višje prispevke – to pomeni, da gre za delavski razred, ki je samo formalno uvrščen med podjetnike.

Izračuni so pokazali, da potem, ko »normiranec« poplača vse prispevke –, ki so pri nižjih prihodkih tudi do trikrat višji kot pri redno zaposlenem – in odšteje davek, od 1110 evrov bruto dobi le 605 evrov, zaposlenemu v javnem sektorju pa ostane 1047 evrov.

Če pri tem normiranec samo za dan zamudi pri prispevkih, mora plačati zamudne obresti, ki jih FURS neusmiljeno rubi.

Bolniško si mora prvih 30 dni plačati sam, kar v praksi pomeni, da normiranec nikoli ni na plačani bolniški. Dela pa zelo pogosto - tudi na tako imenovanem dopustu.

Bolniško si mora prvih 30 dni plačati sam, kar v praksi pomeni, da normiranec nikoli ni na plačani bolniški.

Dela pa zelo pogosto - tudi na tako imenovanem dopustu.

In ob tem seveda nima niti regresa, plačane malice in prevoza ter plačanega dopusta.

Neumna ideja o ukinitvi ali višji obdavčitvi normirancev, ki je tokrat, žal, zrasla na levem polu politike, je ob tem slaba tudi za državno blagajno.

Ukinitev »normiranega« s.p.-ja bo večinoma privedla le do tega, da bo večina »normirancev« prisiljena zapreti dejavnost, se preseliti na sezname brezposelnih in črni trg...

Ali pa zaprositi za socialno pomoč.

Ker Golobova vlada za njih ni predvidela prav nobene druge ugodnosti, jih tako čaka samo palica, ne pa tudi kakšen korenček.

Toda prej ali slej pridejo volitve – prve, lokalne in predsedniške so že za vogalom in račun za te napake bo seveda že zelo kmalu izstavljen.

Tudi državni proračun je na podlagi te zakonodaje zastavljen povsem nerealistično, ugotavljajo Fiskalni svet in druge neodvisne institucije.

V četrto gre rado? Bo Golobov minister za finance správil še Slovenijo na kànt? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ob ogromnih izdatkih države pa bi se res lahko zgodilo, da bo na koncu spornemu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču s takšnimi ukrepi uspelo pred bankrot pripeljati še četrto podjetje.

Tokrat – državo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek