Vičič in Narat nista priznala krivde v primeru Simone Dimic

Nekdanja člana uprave NLB Miran Vičič in Matej Narat na današnjem predobravnavnem naroku v ponovljenem sojenju glede financiranja nakupa hiše Simone Dimic nista priznala krivde. Nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič pa se nahaja v tujini in ni prišel na sodišče, tako da se bo o krivdi izjasnil na naroku 15. septembra.

Ljubljansko okrožno sodišče je lani tri nekdanje vodilne v NLB oprostilo očitanih kaznivih dejanj zlorabe položaja v primeru financiranja nakupa hiše Simone Dimic, ki je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov.

Okrožna sodnica Barbara Čresnar Debeljak pa je nato sklenila, da tožilec ni dokazal očitka, da so obtoženci ravnali z direktnim namenom, torej, da so se zavedali, da zlorabljajo svoj položaj, kar pa je potrebno pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Po uspešni pritožbi tožilstva pa je zadeva zdaj spet romala na prvostopenjsko sodišče.

Tako Vičič kot Narat danes krivda nista priznala. Zagovorniki obtoženih so vztrajali pri vseh dosedanjih dokaznih predlogih in pričah, dodatno pa je Naratov zagovornik Stojan Zdolšek predlagal zaslišanje nekdanjega izvršnega direktorja NLB na področju zakladništva Davida Benedeka, prav tako pa je vztrajal pri ponovnem zaslišanju tedanjega viceguvernerja Banke Slovenije Boža Jašoviča.

Po Zdolškovih besedah bo priča Benedek, ki je bil v svoji funkciji Naratu neposredno podrejen, lahko izpovedal, da je bil Narat v času odobritve domnevno spornega kredita praktično ves čas odsoten, saj se je ukvarjal z izdajo in prodajo prvi evroobveznic NLB. Prav tako bo Benedek lahko opisal sistem sopodpisovanja sklepov uprave pri odobritvi stanovanjskih kreditov fizičnim osebam.

Podobno odvetnik pričakuje od pričanja Jašoviča. "Jašovič je že bil zaslišan in je že povedal, da je bil ta sistem sopodpisovanja po tretjem sopodpisniku neobvladljiv, da je bilo teh map taka količina, da sopodpisnik, v katerega delokrog to ni spadalo, praktično ni mogel tega nadzirati," je v izjavi medijem po zaključku naroka dodal Zdolšek.

Višje sodišče je po njegovih besedah poudarilo, da je treba elemente kredita vrednotiti sintetično, torej v součinkovanju, in ne izolirano, ter se posvetiti postopku, kako je do odobritve kredita sploh prišlo, se pravi, če so bile kakšne posebnosti ali razlike glede na običajne postopke. "To predvsem bazira na dokazih, ki so že bili izvedeni, in zahteva drugačno presojo," je dodal.

Tožilstvo sicer ni predlagalo novih dokazov. "Glede na oddaljenost osmih let je težko pričakovati, da bi se nove priče danes spomnile dejstev še kaj boljše, da bi lahko bistveno doprinesle k razjasnitvi dejanskega stanja," je navedel Moljk. "Vemo, da se priče iz bančništva, sploh tiste, ki so še zaposlene v bankah, zelo slabo spominjajo dejanskega stanja," je dodal.

Nov predobravnavni narok za Veselinoviča je predviden za 15. september, po njegovi izvedbi pa bo določen tudi datum začetka glavne obravnave.