V lekarniški zbornici trdijo, da so popusti na zdravila del pogodbenega razmerja z veledrogeristi

V Lekarniški zbornici Slovenije trdijo, da so popusti, ki jih lekarna doseže z veledrogeristi, popolnoma pravno pogodbeno razmerje in s tem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nima nič. Odvzem naknadnih popustov lekarnam pa bi bil po njihovem mnenju v nasprotju s 155. členom ustave.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v četrtek znova opozorila na pomanjkljivost sistema nabave zdravil iz javnih sredstev, ki gre po njihovem mnenju na škodo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izpostavila je problematiko nakupov zdravil v lekarnah mimo javnih razpisov in neustrezne rabatne politike. Lekarne namreč rabate, ki jih naknadno dobijo od veletrgovcev, zadržijo zase. Po mnenju KPK s tem oškodujejo ZZZS. KPK je svoje ugotovitve posredovala tudi računskemu sodišču, ki jih je potrdilo.

A na lekarniški zbornici imajo drugačno mnenje glede te problematike. Kot so navedli v odzivu, so neresnične navedbe KPK, da izvajalci lekarniške dejavnosti zaračunavajo zdravila ZZZS le po najvišji dovoljeni ceni. Vsi popusti oziroma nižje cene, ki jih izvajalci lekarniške dejavnosti dogovorijo na cene posameznih zdravil na recept, se prenesejo naprej ZZZS in se ZZZS vedno zaračuna nabavna cena zdravila z upoštevanjem teh popustov.

Naknadni popusti so po svoji naravi pogodbena dajatev, katere poslovni namen je v nagrajevanju lekarne za doseganje dogovorjenih nabavnih ciljev v okviru dobavnega razmerja. Ti popusti, ki jih lekarna pridobi pozneje, običajno ob koncu poslovnega leta, so lahko zelo različni in se med seboj bistveno razlikujejo po namenu, so navedli v zbornici.

Z vsem tem ZZZS nima popolnoma nič, gre namreč za popolnoma pravno pogodbeno razmerje med lekarno in veledrogerijo, so dodali. Naknadni popusti znižujejo skupne stroške dobav iz referenčnega obdobja in niso neposredno vezani s ceno na enoto oziroma nabavno ceno zdravil in jih lekarne ne morejo upoštevati pri izstavljanju zahtevkov za povračilo stroškov nabave zdravil od ZZZS.

Odvzem naknadnih popustov pa bi bil v nasprotju z ustavo, saj bi se s tem retroaktivno posegalo v pravico lekarn do popusta kot posebne pogodbene dajatve, ki je vezana na celotno pogodbeno leto in je med lekarno in dobaviteljem sklenjena konec preteklega ali v začetku novega leta. Če bi prišlo do odvzema naknadnih popustov, se poraja vprašanje, katera lekarna bi še sklepala dogovore za naknadne popuste.

Bistven vidik pri odvzemu naknadnega popusta, vsaj pri koncesionarjih, je lastninski vidik, so poudarili v zbornici. Ta odvzem bi bil v nasprotju s 33. členom ustave, ki opredeljuje pravico do zasebne lastnine. Podobno je pri javnih lekarniških zavodih, kjer so ustanovitelji oziroma lastniki občine. Do sedaj še noben javni lekarniški zavod ni bil v rdečih številkah, če pa bi prišlo do odvzema naknadnih popustov, bo večina lekarniških zavodov poslovala negativno, kar pomeni, da bodo morale občine dodajati sredstva za poslovanje in za razvoj lekarniške dejavnosti.

Na ministrstvu za zdravje preučujejo stališča vseh deležnikov. O tem, ali bodo sledili pobudi ZZZS, da se v splošni dogovor za leto 2018 vnese določba, ki bi lekarnam določala zaračunavanje zdravil na recepte ZZZS po nabavni ceni, pa bo ministrstvo javnost naknadno obvestilo.