V DZ lani prejeli 162 peticij, rešili so jih 158

Po ustavi ima vsak državljan zagotovljeno pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Peticije, vloge in pritožbe, ki so naslovljene na DZ, obravnava komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. V letu 2016 so v DZ prejeli 162 peticij, rešili pa so jih 158.

Vlagatelji v peticijah najpogosteje izražajo nezaupanje v pravno in socialno državo, je v izjavi za STA pojasnila predsednica parlamentarne komisije Eva Irgl (SDS). Po njenih besedah vlagatelji izražajo nezadovoljstvo z delom pravosodja, s stopnjo socialne varnosti in kršitvami delovnopravne zakonodaje. Največ peticij je povezanih s pravosodjem.

"Prav tako se vlagatelji soočajo s t. i. institucionalno ignoranco, ko od pristojnih institucij ne prejmejo odgovorov," je opozorila Irglova. Dejala je, da komisija v takih primerih odigra vlogo posrednika in od naslovnih institucij pridobi odgovore. Po njenih besedah se vlagatelji pogosto počutijo nemočni v boju s sistemom.

Irglova je poudarila, da občutek nemoči "predstavlja za posameznike velik problem, posebej takrat, ko so v ozadju socialne stiske oziroma eksistenčne težave". Pri tem je opozorila, da je komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti eno od parlamentarnih delovnih teles, ki nima zakonodajnih pristojnosti.

Komisija se zato po besedah njene predsednice veliko ukvarja z aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji. "Kot problematično opažam dejstvo, da koalicijski poslanci pogosto na sejah komisije ne želijo argumentirano razpravljati in seje raje obstruirajo," je še pripomnila Irglova.