Ustavna komisija DZ potrdila predlog za vpis pravice do vode v ustavo

Ustavna komisija DZ je na današnjem nadaljevanju prekinjene nujne seje iz prejšnjega tedna vendarle potrdila predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo. "Veseli me, da smo danes sprejeli nov in pomemben korak vpisa vode v ustavo in s tem zavarovanja naših vodnih virov za naše zanamce," je po seji komisije dejal njen predsednik Milan Brglez.

Kot je obljubil Brglez (SMC), bo storil vse, da bo postopek vpisa v ustavo čim prej dokončan. Glede na sedanje stanje bi lahko bil postopek vpisa v ustavo zaključen do konca leta, je ocenil.

Zadovoljstvo so izrazili tudi v Zavezništvu, katerega predsednica Alenka Bratušek je bila prvopodpisana pod predlogom za vpis pravice do vode v ustavo.

Nadaljevanje seje se je danes sicer osredotočilo na amandma, ki so ga skupaj vložile poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZL ter NP. Z njim so omenjene poslanske skupine skušale odpraviti pomisleke občin, ki jih je pri prvotnem predlogu skrbelo, da država posega v njihove pristojnosti in ruši obstoječi sistem.

Prvi trije odstavki predlaganega 70. a člena ustave tako določajo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Znova se je razprava osredotočila predvsem na četrti odstavek. V amandmaju so poslanske skupine sprva določile, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti na način neprofitne javne službe.

Pravnik France Grad, član strokovne skupine, ki je pripravila osnutek predloga, je poudaril, da je ta kompromisni predlog "precej izboljšal" situacijo. Kot bistveno je izpostavil, da glavna beseda ostaja državi, saj lahko le država zagotavlja izvrševanje pravice do vode na tak način, da je dostopna vsem državljanom.

Vendar pa je opozoril, da predlagano besedilo ne zagotavlja neposrednega izvrševanja in tako ne izključuje koncesij. Tako so poslanci na koncu potrdili besedilo, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Vsi poslanci sicer niso bili zadovoljni. Jože Tanko (SDS) je tako izpostavil vrsto vprašanj, na primer katera voda bo veljala za pitno, kako bo država zagotavljala dobavo vode v prav vse predele Slovenije, koliko bo stala implementacija v praksi in kdo bo zagotavljal manjkajoča sredstva za vodooskrbo.

"Če ne vemo in če ne veste, kaj bo nastalo po tej spremembi, si vzemite čas, zadevo preštudirajte, poglejte, kje se splača zapisati besedo neposredno (...) in še kakšno drugo zadevo. To so usodne odločitve, nobena od teh ni nepomembna," je poudaril Tanko. "Kar silite, je sprememba ustave z levo roko," je še očital.

Podobno je Jožef Horvat (NSi) poudaril, da se je besedilo v procesu tako zapletlo, da ga "nihče v državi več ne razume", različna mnenja pa imajo celo strokovnjaki. Med drugim je izpostavil izraz "neprofitna javna služba", ki v slovenski zakonodaji ni opredeljen. Pravnik Lojze Ude, ki je prav tako sodeloval v strokovni skupini za pripravo predloga besedila, je sicer spomnil, da je neprofitnost v slovenski zakonodaji že uveljavljen pojem, in sicer na področju oddajanja nepremičnin.

Določene pomisleke in vprašanja so izpostavili tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva. Miran Lovrič je med drugim izpostavil, da bo zaščita vodnih virov terjala dodatna sredstva, ni pa jasno, kdo naj bi ta sredstva zagotovil. Antun Gašparac je vprašal, kaj bo z infrastrukturo - ali bo ta ostala v lasti občin ali bo prenesena na državo. Vprašanje je tudi, kdo bo financiral izgradnjo novih vodovodov in ali bodo sedanji izvajalci gospodarske javne službe lahko še naprej opravljali svoje delo.

S predlogom pa so zadovoljni v civilni iniciativi Za Slovenijo in svobodo. Kot so zapisali v sporočilu, pitna voda nima alternative in je ni mogoče zamenjati z nečim drugim. "Zato je odgovornost in dolžnost izvoljenih predstavnikov ljudstva, da jo zaščiti v najvišjem pravnem aktu, ustavi. S tem dejanjem, ko že danes mislimo na jutri, bomo jasno in nedvoumno pokazali svetu in Evropi, da je pitna voda v Sloveniji javna dobrina," so poudarili.

Slovenska zakonodaja na področju voda je po mnenju iniciative dobra, a se lahko zelo hitro spremeni z navadno večino. "Zato je še kako pomembno, da vodne vire in oskrbo prebivalstva ter kdo to oskrbo izvaja zaščitimo v ustavi, ki jo je zelo težko spremeniti. To je dolžnost in odgovornost Slovenije, ki je ena izmed najbolj vodnatih držav sveta," so še zapisali.

Ustavna komisija je svoje delo začasno prekinila, po posvetovanjih pa potrdila predlog besedila.

Vpis pravice do pitne vode v ustavo sedaj nadaljuje pot v DZ, ki mora akt o spremembi ustave sprejeti z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Nato pa bo izrednega pomena, kot je bilo večkrat slišati tudi danes, da se z ustavnim členom ustrezno uskladi tudi preostala zakonodaja.