REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Ustavljeno financiranje« STA: burja v kozarcu evrov, ki jo sprožajo politični spori in stare zamere

»Ustavljeno financiranje« STA: burja v kozarcu evrov, ki jo sprožajo politični spori in stare zamereUroš Urbanija, Borut Meško in Bojan Veselinovič. Vir: Twitter
Visoka plača za zelo malo dela Janeza Janšo ni pretirano motila, ko je STA vodila Alenka Paulin, odgovorni urednik pa je bil Borut Meško.

Spori in spopadi, ki so se začeli zaradi Slovenske tiskovne agencije (STA) se formalno dogajajo zaradi nadzora nad STA oziroma njenim izpolnjevanjem nalog, pod plaščem zagotovitve »primernega financiranja«, v ozadju pa gre seveda za razprtije zaradi ideoloških in političnih razlik med vodilnimi ter spopad med starimi znanci –, ki so že več desetletij na nasprotnih medijskih in političnih bregovih.

Grožnja z ustavitvijo financiranja STA, ki je v javnost prišla preko direktorja UKOM-a Uroša Urbanije je razdelila celo vladajočo koalicijo, na koncu pa se je oglasil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je večkrat tvital glede škandalozne višine plače direktorja STA Bojana Veselinoviča.

Najprej je čivkal o plači okoli 6.000 evrov, nato pa se je »popravil« s sporočilom, da je Veselinovičeva plača preko 8.000 evrov, torej bistveno več od plač, ki jo za svoje delo prejmejo - ministri.

STA seveda ima »sistemski problem«, saj se pomen »nacionalnih« medijskih agencij zmanjšuje po vsem svetu, nadzor ustanovitelja – države Slovenije – nad njenim delom pa je izjemno slab.

Toda visoka plača za zelo malo dela Janeza Janšo ni pretirano motila, ko je STA vodila Alenka Paulin, odgovorni urednik pa je bil Borut Meško.

Prav v te čase pa segajo tudi današnji spori med osebami, ki se kar dobro poznajo, si gredo zelo na živce in imajo veliko zelo osebnih motivov za poglabljanje spora.

Na državnozborskih volitvah leta 2008 so Janševo stranko SDS nepričakovano prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado.

Meško je kot novinar svojo kariero začel najprej kot novinar Mladine, vendar je kmalu postal eden od pomembnejših avtorjev v bolj desno usmerjenih časnikih.

SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije. Vendar se je v tem času že začela afera Patria. Leta 2011 je bil Janez Janša obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v korist stranke SDS.

Političnim spremembam so sledile tudi spremembe na vrhu STA, ki jo je tedaj – ob sporih z večino novinarjev – vodil Borut Meško. Meško je kot novinar svojo kariero začel najprej kot novinar Mladine, vendar je kmalu postal eden od pomembnejših avtorjev v bolj desno usmerjenih časnikih.

Zanimivo je, da je Meška – v zgodnjih letih njegove novinarske kariere – izjemno hvalil tudi Miran Lesjak, odgovorni urednik ljubljanskega Dnevnika.

Miran Lesjak je ob nastopu prve vlade Janeza Janše tudi »rešil« Bojana Veselinoviča, ki je prej delal na Radiju Slovenija.

Postal je urednik na Dnevniku, po padcu Janše, ko se je izkazal s popolno lojalnostjo do Mirana Lesjaka in lastnika Dnevnika Bojana Petana pa se mu je posrečil veliki met, ker je bil imenovan za direktorja STA.

Še pred tem je odstopila direktorica STA, ki je dobro vedela, kaj se pripravlja.

Alenka Katarina Paulin je odstopila sredi oktobra leta 2008 – »iz zdravstvenih razlogov.« Leta 1991 je na FDV diplomirala iz mednarodnih odnosov, čez pet let pa magistrirala iz komunikologije.

Leta 2000 se je včlanila v SDS in postala svetovalka poslanske skupine te stranke, ki je bila takrat v opoziciji.

Za časa Bajukove vlade je bila od julija do decembra 2000 direktorica urada vlade za informiranje, na evropskih volitvah leta 2004 pa je bila nosilka liste Stranke mladih Slovenije in Zelenih Slovenije.

Ksenofoben zapis Alenke Paulin na Twitterju pove o njej več kot 1000 besed. Vir: Twitter

Paulinova je bila z Janezom Janšo včasih v bolj, drugič v manj prisrčnih odnosih.

Takoj po imenovanju Bojana Veselinoviča pa so se začeli spori med takratnim odgovornim urednikom Borutom Meškom, urednikom notranje politike Urošem Urbanijo in še nekaterimi novinarji.

Veselinovič je z Meškom obračunal tako, kot se je naučil od svojega rešitelja in vzornika, Mirana Lesjaka: na najbolj krut način, z metanjem novinarskega kolega »na cesto.«

Veselinovič, ki ima danes težave zaradi »nesporočanja podatkov« državnemu UKOM-u, ki ga vodi Uroš Urbanija, je postopek za Meškovo razrešitev z mesta odgovornega urednika sprožil, »ker Meško do petega oktobra ni v pisni obliki izročil programa uredniškega prilagajanja STA spremembam na medijskem trgu.«

»Včeraj je direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič sprožil postopek za razrešitev odgovornega urednika STA Boruta Meška. Obenem naj bi bil sprožen tudi postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar smo do te informacije prišli zgolj posredno, saj Meško do zaključka redakcije na naše klice ni odgovoril. Vodja zastopstva novinarjev STA Mihael Šuštaršič je potrdil, da bo zastopstvo v naslednjih dneh vodilo postopke pred razrešitvijo Meška z mesta odgovornega urednika; med drugim ga bodo naslednji ponedeljek v skladu z internimi akti povabili na pogovor pred glasovanjem o razrešitvi,« je 14. oktobra leta 2009 objavil Dnevnik.

Pri tem je tudi predstavnik »delavcev« Šuštaršič poudaril, da je v imenu zastopstva Meška skozi celoten mandat - imenovan je bil leta 2007 kljub nasprotovanju novinarjev – »opozarjal na napake v njegovem delu in ga tudi pozival k odstopu.«

Že mesec dni pred tem si je novo službo sicer že poiskal dotedanji urednik notranje politične redakcije STA Uroš Urbanija, ki ga je imenoval Meško. Urbanijo je za odgovornega urednika Multimedijskega centra RTV Slovenija kljub nasprotovanju novinarjev imenoval programski svet RTVS.

Bojan Veselinovič, direktor STA. Vir: Twitter
Bojan Veselinovič, direktor STA. Vir: Twitter

Veselinovič, ki ima danes težave zaradi »nesporočanja podatkov« državnemu UKOM-u, ki ga vodi Uroš Urbanija, je postopek za Meškovo razrešitev z mesta odgovornega urednika sprožil, »ker Meško do petega oktobra ni v pisni obliki izročil programa uredniškega prilagajanja STA spremembam na medijskem trgu.«

Borut Meško je, v času, ko je bil že smrtno bolan in na bolniški, od Veselinoviča dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Veselinovič je zatrdil, da ga je k temu zaradi gospodarske krize pozval dvakrat, prvič konec julija in nato še sredi septembra.

Nato je sledilo nekaj povsem neprimernega – Borut Meško je, v času, ko je bil že smrtno bolan in na bolniški, od Veselinoviča dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Proti temu je takrat, ob splošnem navdušenju zaradi spremembe oblasti v času Pahorjeve vlade protestirala le peščica novinarjev, med njimi tudi avtor tega članka.

Nič, kar je morda tudi narobe naredil Meško, si namreč ni zaslužilo tako ostrega odziva Bojana Veselinoviča.

Šlo je za brutalno maščevanje nad tedaj že nemočnim urednikom in novinarjem, ki pa je vrsto prelomnih in raziskovalnih člankov napisal in objavil v Mladini že v bolj tveganem času pred osamosvojitvijo Slovenije in si takšnega ravnanja vsekakor ni zaslužil, pa čeprav je veljal za »Janšev kader« in se je soočal z odporom v redakciji.

Borut Meško je zadnje dneve življenja preživel v strahu za prihodnost svoje družine in zapleten v dolgotrajno sodno bitko, ki se je na koncu končala s poravnavami, vendar je Mešku in njegovi družini prizadejala veliko gorja.

Še huje je bilo to, da je Borut Meško dobil odpoved v trenutku, ko je se je boril z rakom.

Vse to je njegovo stanje še dodatno poslabšalo, zadnje dneve življenja pa je tako preživel v strahu za prihodnost svoje družine in zapleten v dolgotrajno sodno bitko, ki se je na koncu končala s poravnavami, vendar je Mešku in njegovi družini prizadejala veliko gorja.

To vem, ker sem bil sam v podobnem položaju in sem se z Meškom v tistem času pred njegovo smrtjo tudi večkrat pogovarjal.

Združenje novinarjev in piscev (ZNP) je v spomin na Boruta Meška ustanovilo tudi posebno nagrado z njegovim imenom.

Napad na Meška so številni novinarji, predvsem v okviru ZNP-ja vzeli zelo osebno in si ga – upravičeno - zapomnili.

In preko politike sedaj, 10 let pozneje - na podoben način »poravnavajo račune« z Veselinovičem.

V vseh naslednjih letih pa je Bojan Veselinovič, ki ga od leta 2009 v javnosti več skorajda ni niti opaziti, tiho ždel na svojem mestu in prejemal astronomsko plačo – menda res preko 8000 evrov mesečno, kar je v vseh teh letih najbrž res naneslo na preko milijon evrov.

Poglejmo primer agencije AP, ki velikokrat razkriva povsem nova dejstva in ne poroča zgolj z večinoma dolgočasnih tiskovk, kar je glavno področje dela STA.

Res lepa nagrada za izvedbo politične vendete in čistke na STA. In zoper to očitno ni nikoli protestiral nihče v sami STA – verjetno zaradi »miru v hiši« iz katere še nikoli doslej ni prišel noben »res raziskovalen« članek, kar pa za tuje medijske korporacije in agencije ne velja.

Dober primer je na primer agencija AP, ki velikokrat razkriva povsem nova dejstva (in ne poroča zgolj z večinoma dolgočasnih tiskovk, kar je glavno področje dela STA) in pa seveda ni »nacionalna.«  

Danes, ko so politične karte premešane nekoliko drugače, pa zato Uroš Urbanija, ki je svoj čas prav tako doživel pritiske od Veselinoviča zdaj v vlogi nekakšnega »supervizorja« od taistega Veselinoviča zahteva »finančne podatke«, da bi lahko Janševa vlada ocenila, kaj je to »primerno financiranje STA«, kar je seveda zelo raztegljiv pojem – in to že od ustanovitve te paradržavne agencije.

Tako kot se je Veselinovič svojčas pred desetimi leti pritoževal, češ da ni dobil nekih podatkov od Meška, ki ga je zaradi tega vrgel iz službe, tako sedaj Urbanija opozarja, da že več mesecev čaka na podatke od Veselinoviča.

Kako si bomo zapomnili tretjo Janševo vlado- kot lanski sneg? Vir: Twitter
Si bomo že kmalu zapomnili tretjo Janševo vlado - kot lanski sneg? Vir: Twitter
Če je STA izbrala samo enega od večjih časnikov za veliko reklamo, je seveda očitek, da je Veselinovič s tem vračal uslugo kolegu Lesjaku, ki ga je de facto zaposlil leta 2004.

Iz Janševih tvitov je tudi jasno, kaj jih je najbolj zanimalo: (pre)obilna Veselinovičeva plača, ki jo je direktor STA očitno skrival pred javnostjo.

Na enak način zahteva Urbanije, da naj Veselinovič pojasni, zakaj je STA veliko denarja dala za velik, enostranski oglas v Dnevniku seveda meri na to, da dokaže netransparentnost delovanja Veselinoviča. Če je STA izbrala samo enega od večjih časnikov za veliko reklamo, je to seveda indični dokaz za utemeljen očitek, da je Veselinovič s tem vračal uslugo kolegu Lesjaku, ki ga je de facto zaposlil leta 2004.

Rezultat burje v kozarcu evrov je seveda odvisen od stanja sedanje koalicije. Veselinoviču se mandat izteka in malo verjetno je, da bo po vsem skupaj dobil še enega, odločitev o njegovem nasledniku bo pa v veliki meri odvisna od tega, ali bo sedanja koalicija ostala, ali pa jo bo v naslednjem letu nadomestila koalicija KUL.

Orban, Janša in Vučić pridigajo ljubezen in spravo...
Trio karikatur na Bledu: Aleksandar Vučić, Viktor Orbán in Janez Janša ... Foto: Igor Mekina

Še na nekaj je potrebno opozoriti – na Janševo kopiranje taktike iz izkušenj srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

Takšen medijski megafon pa bi želela imeti v svojih rokah tudi sedanja vlada.

Tudi v Srbiji je vlada pod taktirko Vučićevega režima, po analizi servisa tiskovne agencije Tanjug praktično prekinila financiranje Tanjuga in ga skoraj povsem uničila, nato pa na nek povsem netransparenten način obdržala pri življenju, vendar tako, da ji na pol mrtva agencija seveda ne povzroča nobenih težav več, hkrati pa je zelo daleč od kakršnekoli »neodvisnosti« pri poročanju.

Takšen medijski megafon pa bi želela imeti v svojih rokah tudi sedanja vlada. Janša je doslej že velikokrat kritiziral delo STA, da bo prej ali sej prišlo do obračuna pa je bilo jasno že mesece, od spremembe vladajoče koalicije.

Kar se tiče same STA, pa je zaradi digitalizacije in novih trendov v medijih seveda potrebna prevetritve.

Vendar kaj takšnega od direktorjev in odgovornih urednikov, in so nastavljeni le po političnem ključu, ki jim je prvi cilj izvajanje čistk in cenzuriranje mnenj drugače mislečih, ob tem pa vodijo še osebne, desetletja stare bitke, utemeljene na starih zamerah - ni mogoče pričakovati.

STA bi res morala odigrati vlogo javnega servisa, toda za kaj takega bo potrebnega bistveno več naporov.

V sedanji sestavi in organizaciji pa bo zmeraj samo v vlogi glavnega, nekoliko počasnega in zanikrnega usmerjevalnika vsakodnevnih in pogosto precej dolgočasnih novic, zmeraj pod nadzorom aktualnih vlad in koalicij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek