Ustanovljeno Društvo za odpravo krivic zaradi založenih oporok

Društvo bo vsem, ki so oškodovani zaradi pozabljenih oporok, nudilo brezplačen pravni nasvet, so pojasnili danes.

Mediji so lani razkrili, da so na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi leta 2015 med skrbnim pregledom našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu. Oporočne dediče so o tem pisno obvestili. Vrhovno sodišče je po tem izdalo navodila.Felicijan je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri je z Matozom in Požarjem predstavil namere društva, pojasnil, da se je njegova družina ob lanskem prejemu obvestila s sodišča o najdeni pozabljeni oporoki, znašla na razpotju. Pravnih postopkov niso razumeli, na sodišču, kamor je šel povprašat, so mu pojasnili, da gre v njihovem primeru za majhno zadevo in se tožba ne splača. Šele po posvetu z odvetnikom Matozom so dojeli razsežnosti zadeve. "Ko pa zbereš vse podatke, vidiš, da vendarle ne gre za tako majhno zadevo," je pojasnil Felicijan.

Predlog zavrnjen v DZ

Po Matozovih besedah so po pregledu Felicijanove dokumentacije ugotovili, da zadeva ni tako enostavna, kot je ob razkritju zgodbe o založenih oporokah skušalo prikazati vrhovno sodišče. Ker je v tej zgodbi šlo za sistemsko napako, bi bilo po njegovem prepričanju prav, da bi država pripravila tudi sistemsko rešitev. Tako rešitev so predlagali tudi v opozicijski stranki SDS, a je bil predlog v DZ zavrnjen.

Tako so sodišča vsakega oporočnega dediča z obvestilom zgolj seznanila s pozabljeno oporoko in jih napotila, naj se obrnejo na državno pravobranilstvo in sami ocenijo škodo, nastalo zaradi založene oporoke, je pojasnil Matoz.

Vrhovno sodišče je lani navedlo, da v 510 primerih pozabljenih oporok materialnopravne posledice niso nastale, 221 je bilo takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok prišlo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov. V 140 primerih pa naj bi nerazglašene oporoke lahko imele materialnopravne posledice.

Matoz je danes takratne podatke vrhovnega sodišča zavrnil in opozoril, da bi v resnici lahko bilo problematičnih vseh skoraj 1000 pozabljenih oporok. "Zadeva ni enostavna, prezrti dedič bo vlagal tožbo proti drugim dedičem, nastajale bodo nove krivice, težave. Nekdo je zakonito dedoval, vlagal, zdaj bo prišel naknadno najdeni oporočni dedič in dediščino zahteval nazaj. Zakoniti dedič bo zahteval vračilo vlaganj in klobčič se bo zapletel. Nastali bodo konflikti med ljudmi," je opozoril Matoz.

Po njegovem mnenju ljudje obvestil, ki so jih lani prejemali od sodišč, pogosto niso dobro razumeli in so spregledali tudi enoletni subjektivni rok za vložitev tožbe zoper zakonite dediče. "Nihče jim tudi ni pojasnil, kako priti do odškodnine. Tu so namreč možnosti uveljavljanja odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari," je naštel.

V društvu tako vse tiste, ki so se znašli kot dediči pozabljenih oporok, pozivajo, naj se obrnejo nanje, povedo svoj primer. Društvo bo tem ljudem brezplačno svetovalo, kaj storiti naprej. Matoz je opozoril, da so zastaralni roki kratki, zato naj se ljudje oglasijo čim prej. Tisti, ki bi hoteli v tožbo, pa si bodo morali najeti odvetnika. Matoz je danes pojasnil, da zaradi kolizije interesov takih strank ne bo zastopal.

Matoz je danes spomnil, da gre v večini primerov za oporoke, ki bi morale biti razglašene pred 20 in več leti. Ocenil je tudi, da bi se zaradi takega zapleta predsedniki sodišč ljudem morali opravičiti in odstopiti. "Če je sistem zatajil, da je bilo najmanj 1000 oporok založenih, da je oškodoval ljudi, bi sistem tudi moral zadevo urediti tako, da se ti primeri rešijo hitro in brez stroškov za te dediče," je še ocenil Matoz.

Urednik portala Požareport Bojan Požar pa je dodal, da gre v tem primeru za navadne ljudi, ki so se znašli v težavah zaradi šlamparije sodstva, pa se ni zgodilo nič, nobenih sankcij ni bilo za odgovorne.