Trump in Obama po prvem srečanju napovedala sodelovanje, po zmagi Trumpa protesti

Ameriški predsednik Barack Obama in njegov naslednik Donald Trump, ki sta se med letošnjo predsedniško kampanjo ostro napadala, sta po prvem srečanju v Beli hiši napovedala sodelovanje v času prenosa oblasti in pri vprašanjih, s katerimi se soočajo ZDA. Po izvolitvi Trumpa za predsednika ZDA so medtem po državi izbruhnili protesti.

Obama je dejal, da sta govorila o organizacijskih vprašanjih okrog Bele hiše, zunanji in notranji politiki. "Kot sem že povedal sinoči, bo moja glavna prioriteta naslednja dva meseca pomagati pri tranziciji, ki bo zagotovila uspešno delo novoizvoljenega predsednika. Mislim, da je pomembno, da stopimo skupaj ne glede na politične preference ali stranko ter sodelujemo pri številnih izzivih," je med drugim v kratki izjavi povedal Obama, ki je Trumpa označil za dobrega človeka.

Trump, ki bo položaj prevzel 20. januarja, ko bo prisegel kot 45. predsednik ZDA, je povedal, da se veseli Obamovih nasvetov v prihodnje in napovedal še številna srečanja s predsednikom. Istočasno se je v Beli hiši prva dama Michelle srečala s svojo naslednico Melanio Trump, s katero sta imeli po navedbah Obame odličen pogovor.

Medtem se v javnosti pojavljajo številna ugibanja o članih Trumpove administracije, ki jo mora sestaviti do prisege. Med njimi so mnoga logična, kot je na primer verjetnost imenovanja nekdanjega župana New Yorka Rudyja Giulianija za pravosodnega ministra ZDA ali na kakšen drug položaj, ki ima opraviti z nacionalno varnostjo.

Giuliani je na televiziji Fox namignil, da ne bi imel nobenih težav sprejeti položaja pravosodnega ministra, če mu ga bo novoizvoljeni predsednik ponudil. Ob tem ni želel izključiti možnosti kazenskega pregona demokratke Hillary Clinton zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta ali preiskave Clintonove dobrodelne fundacije.

Kot možno ime za novega državnega sekretarja ameriški mediji medtem navajajo nekdanjega predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Newta Gingricha ali pa nekdanjega veleposlanika pri ZN Johna Boltona. Ugibajo tudi, da bi lahko kakšen ministrski položaj dobila tudi nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin, najverjetneje notranje ministrstvo, ki pa se v ZDA ne ubada s policijo in pravosodjem ampak bolj naravnimi viri.

Po Trumpovi zmagi se je medtem na ulicah številnih mest po vsej državi v sredo zbralo na tisoče protestnikov, ki mu med drugim očitajo rasizem in seksizem.

V New Yorku se je več tisoč protestnikov zbralo na Manhattnu blizu Trumpove stolpnice na Peti Aveniji, ki je simbol njegovega poslovnega imperija. Več sto ljudi se je zbralo tudi v tamkajšnjem parku, kjer so med drugim vzklikali: "On ni naš predsednik". Približno tisoč protestnikov se je zbralo v Chicagu in Los Angelesu.

Več sto ljudi se je na demonstracijah proti Trumpu zbralo tudi v Atlanti, Denverju, Oregonu, San Franciscu, Washingtonu, Philadelphii, Bostonu in Portlandu. Gre za mesta z močno demokratsko bazo volivcev.

Trumpova zmaga pa še vedno odmeva tudi v tujini. Kanadski premier Justin Trudeau je tako sporočil, da se je pripravljen znova pogajati o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu Nafta, za katerega je novoizvoljeni ameriški predsednik med predvolilno kampanjo dejal, da ga želi spremeniti ali ukiniti. Pripravljenost na posodobitev sporazum je napovedala tudi Mehika.

Trumpov glavni svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je medtem nakazal, da bodo ZDA izboljšale odnose s Turčijo in morda hitro izročile v ZDA živečega turškega klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara zahteva, ker da naj bi vodil julijski poskus državnega udara.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je potrdil, da so bili Trumpovi sodelavci v času predvolilne kampanje v stiku z ruskimi oblastmi. Dodal je, da bodo sodelovanje nadaljevali tudi po izvolitvi, vendar pa bo intenzivnost sodelovanja odvisna od razmer. Trumpova protikandidatka, demokratka Hillary Clinton je med kampanjo Trumpa zaradi Moskvi naklonjenih izjav obtožila, da je "Putinova lutka". Trump je te navedbe zanikal.

Kandidat za avstrijskega predsednika Aleksander Van der Bellen je po zmagi Trumpa opozoril na porast populizma, ki se ga rad poslužuje tudi njegov protikandidat, svobodnjak (FPÖ) Norbert Hofer. "Ne želim si, da bi Avstrija postala prva evropska država, v kateri bi na oblast prišli desničarski demagogi," je dejal Van der Bellen.

Trump, ki je za zmago potreboval 270 elektorskih glasov, je brez Arizone, Michigana in New Hampshira, kjer rezultati še niso uradno potrjeni, doslej zbral 279 glasov. Clintonova jih ima zaenkrat 228, poročajo mediji.

V torek so med drugim potekale tudi volitve v oba domova ameriškega kongresa. Demokrati so republikancem v senatu odvzeli dva sedeža, a niso prevzeli večine. V novi sestavi senata je 51 republikanskih sedežev, 46 demokratskih in dva neodvisna. Oba neodvisna senatorja v senatu glasujeta z demokrati.

Šest sedežev pa so demokrati republikancem odvzeli v predstavniškem domu, kjer bo od januarja sedelo 238 republikancev in 193 demokratov. Zaostanek so demokrati zmanjšali, vendar to ne pomeni nič, saj v predstavniškem domu ni možnosti obstrukcije in glas večine pomeni popolno oblast.

Analitiki v ZDA medtem priznavajo, da se bodo s presenetljivim razpletom ameriških predsedniških volitev ukvarjali še najmanj nekaj let.