Trump bo delal za dolar na leto, protesti se nadaljujejo

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju za televizijo CBS dejal, da bi delal zastonj, vendar mora po zakonu prejeti vsaj dolar na leto za opravljanje predsedniške funkcije. Na trenutke bolj pomirljiv je podpornike pozval, naj nehajo nadlegovati ljudi in uničevati premoženje.

Po ZDA namreč poročajo o napadih Trumpovih privržencev na "drugačne", po šolah se pojavljajo napisi "samo za bele" in "samo za črne", cerkve manjšin dobivajo nesramne rasistične grafite, muslimane in nezakonite priseljence je strah.

Čeprav jih je Trump skušal v intervjuju pomiriti in je napovedal, da bodo uvodoma polovili in izgnali le "od dva do tri milijone" kriminalcev.

Zaskrbljeni so tudi homoseksualci oziroma celotna skupnost LGBT, vendar pa je Trump ponovil, da nima nič proti njim in odločitvam vrhovnega sodišča ZDA, ki je na primer uzakonilo homoseksualne poroke. Te poroke in pravico žensk do splava pa lahko vrhovno sodišče ZDA spet odpravi.

Vrhovne sodnike predlaga predsednik, potrdi pa jih senat in analitiki pričakujejo, da bo Trump do konca svojega prvega mandata verjetno predlagal tri nove.

Prihaja tudi do nasilja z druge strani, saj protestniki ponekod uničujejo premoženje in napadajo policiste, mediji pa poročajo tudi o pretepanju belcev kot Trumpovih privržencev, četudi to so ali niso.

Trump se v intervjuju ni več pritoževal, da je volilni sistem nameščen in potreben reforme, prav tako ne zahteva več ukinitve elektorskega sistema.

Pred volitvami je pozival k reformi in odpravi elektorskega sistema, ker je skupaj s privrženci menil, da bo dobil večino glasov volivcev in izgubil zaradi tega sistema. Zgodilo se je ravno obratno, saj je demokratka Hillary Clinton dobila najmanj milijon glasov več od Trumpa.

Trump je med intervjujem izvedel, da je predsednikova plača okrog 400.000 dolarjev, in takoj dejal, da tega denarja ne potrebuje. Delal bi zastonj, vendar mora po zakonu sprejeti najmanj dolar plače na leto, kar bo storil.

Obljubil je, da bo odslej bolj zadržan pri uporabi Twitterja, čeprav ga je skupaj z drugimi družbenimi mediji pohvalil, ker je na ta način dobil volitve. Zaradi Twitterja je lahko nadoknadil zaostanek v denarju za Clintonovo. Pomoči medijev na čelu s televizijami ni omenjal.

Po novem se bo obnašal bolj predsedniško, ker je trezna osebnost, vendar pa naj bi bilo vse odvisno od situacije. "Določena retorika je včasih potrebna za motivacijo ljudi," je dejal.

Omenil je, da je prejel čestitke za zmago od nekdanjih predsednikov ZDA Georga Busha starejšega in mlajšega, ki ga med kampanjo nista podprla, med drugim ker je bil nesramen do nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha, sina in brata obeh nekdanjih predsednikov.

Čestital mu je tudi guverner Ohia John Kasich, vendar je Trump izrazil hvaležnost le volivcem Ohia, ki so ga v nasprotju z njihovim guvernerjem večinsko podprli.

Tožba nekdanjih študentov tako imenovane Trumpove univerze, ki so za nepremičninski tečaj plačali veliko denarja in pravijo, da niso imeli veliko koristi, se nadaljuje. Trumpovi odvetniki želijo od sodnika v San Diegu, ki ga je Trump med kampanjo žalil zaradi etničnega porekla, preložitev nadaljevanja procesa po 20. januarju 2017, ko bo Trump prisegel na položaj. Trenutno naj bi bil preveč zaposlen s pripravami na prevzem oblasti.

Del Američanov Trumpa še vedno ne sprejema za svojega predsednika in to glasno izraža na protestih po večjih mestih. Protesti so izbruhnili že prvi večer po volitvah v sredo in se nadaljujejo. Največ ljudi se vedno zbere v New Yorku pred Trumpovo stolpnico na 5. aveniji pri Centralnem Parku.

V nedeljo je bil protest tam "imigracijsko" obarvan, ljudje pa so izražali nezadovoljstvo tudi v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Sacramentu in Portlandu, kjer je policija v noči na nedeljo zaradi nasilja aretirala 71 ljudi.

Demokratska stranka se po nepričakovanem porazu išče in začenja se boj za prevzem vodenja Nacionalnega odbora stranke. Kot kandidat se je prijavil nekdanji predsednik odbora in nekdanji predsedniški kandidat leta 2004 Howard Dean. Bernard Sanders naj bi skupaj s Harryjem Reidom podpiral kongresnika Keitha Ellisona iz Minnesote, prvega muslimana, ki mu je uspelo priti v kongres.

Koliko so bile dejansko vredne kongresne preiskave proti Clintonovi, pa je v nedeljo pokazal vodja večine v predstavniškem domu kongresnik Kevin McCarthy, ki je dejal, da agenda republikanske večine v novem kongresu ne predvideva nadaljevanja preiskav proti Clintonovi. Osredotočili se bodo na delovna mesta, reformo zdravstva in obnovo infrastrukture.

Preiskava uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta morda le ni bila hujša od afere Watergate, kot je to pred volitvami trdil Trump.