Tillerson v petek v Bruslju prvič na zasedanju zveze Nato

Novi ameriški zunanji minister Rex Tillerson se bo v petek v Bruslju prvič srečal s kolegi iz preostalih članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pričakuje tudi tokrat sporočilo o čezatlantski enotnosti in ameriški zavezanosti Natu ter o pomenu krepitve obrambnih izdatkov in pošteni delitvi bremen.

Zasedanje je bilo sprva predvideno v sredo in četrtek prihodnji teden, vendar so ga preložili na ta petek in skrajšali, da bi zagotovili navzočnost Tillersona, ki naslednji teden spremlja predsednika Donalda Trumpa na obisku na Kitajskem.

Sprememba datuma zasedanja je po Stoltenbergovih besedah znamenje čezatlantske enotnosti in kaže na to, kakšen pomen ZDA pripisujejo zavezništvu.

Generalni sekretar pričakuje od Tillersona enaka sporočila, kot sta jih februarja v Bruslju posredovala ameriški obrambni minister James Mattis in podpredsednik Mike Pence: da ZDA močno podpirajo Nato in da pripisujejo velik pomen čezatlantski vezi.

Neuradno v Natu sicer izpostavljajo velike razlike med Tillersonom in Mattisom ter bojazen, da bi uspel prvi izničiti vse, kar je slednji, sicer dober poznavalec Nata, pozitivnega dosegel.

Kot od ameriškega obrambnega ministra in podpredsednika je tudi od Tillersona pričakovati poziv h krepitvi obrambnih izdatkov v evropskih zaveznicah in Kanadi ter zagotovitvi pravičnejše delitve bremen, k čemur so se sicer zavezale tudi zaveznice same.

Stoltenberg izpostavlja idejo, da vsaka zaveznica pripravi nacionalni načrt z odgovori na tri ključna vprašanja: kako povečati obrambne izdatke, kako uporabiti dodaten denar za krepitev zmogljivosti ter kako okrepiti prispevek v operacije in misije.

Petkovo zasedanje je sicer treba po Stoltenbergovih besedah razumeti zlasti kot pripravo na vrh zavezništva, ki je načrtovan za 25. maj. Na tem vrhu bo ključna tema boj proti terorizmu, zlasti proti teroristični skupini Islamska država.

Nato globalno koalicijo za boj proti Islamski državi podpira z radarskimi letali awacs v Turčiji in z urjenjem iraških vojakov, razmišlja pa se tudi o razširitvi dejavnosti zavezništva v Iraku.

Poleg omenjenih tem bosta v ospredju še vprašanje "projiciranja stabilnosti" s tesnim sodelovanjem z nečlanicami in odnos z Ukrajino, slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa naj bi znova izpostavil pomen stabilnosti na Zahodnem Balkanu.