Težave pri uveljavljanju napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro

Dober teden dni se uporablja napotnica s stopnjo nujnosti zelo hitro, s katero morajo biti bolniki obravnavani v 14 dneh. A ima več bolnikov z uveljavljanjem takšne napotnice težave, saj jih izvajalci zavrnejo, češ da jim ne morejo zagotoviti obravnave v tem roku. Nekateri izvajalci pa niti niso posodobili sistema, ki bi omogočal novo napotnico.

Na STA se je obrnil bolnik s poškodbo hrbta, ki mu je prejšnji teden osebni zdravnik želel predpisati napotnico za ortopeda s stopnjo nujnosti zelo hitro. A pri tej napotnici so nastopile težave.

Ker zdravstveni dom, v okviru katerega deluje njegov zdravnik, še ni imel prilagojenega informacijskega sistema, se je kljub zdravnikovemu vpisu stopnje nujnosti zelo hitro v interni sistem zdravstvenega doma, v sistemu eZdravje, naročilnica pojavila s stopnjo redno. Poleg tega je pri povpraševanju pri izvajalcih storitve izvedel, da uvrstitev na pregled v okviru 14 dni, kolikor določa nova stopnja nujnosti, ni mogoča, saj da v tem roku nimajo prostega termina.

Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki določata novo stopnjo nujnosti zelo hitro, v okviru katere bi moral bolnik biti obravnavan v 14 dneh, sta se začela uporabljati 21. januarja.

V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki upravlja centralni sistem eNaročanje, so poudarili, da težava ni v sistemu eNaročanje, saj so ga pravočasno prilagodili novim pravilom oz. novi stopnji nujnosti. Ni pa nujno, da so sistem posodobili tudi izvajalci zdravstvenih storitev.

Podatka, koliko je takšnih izvajalcev, ki niso izpolnili svoje naloge in pravočasno prilagodili sistema eNaročanje, na NIJZ nimajo. Kot so pojasnili, nimajo podatkov o tem, kateri izvajalci zdravstvene dejavnosti res ponujajo storitve pod stopnjo nujnosti zelo hitro in kateri ne, in če ne, zakaj ne.

So pa potrdili informacije, da se s problemi, da izvajalci ne naročajo bolnikov s stopnjo nujnosti zelo hitro, srečujejo tudi drugi bolniki. "Menda nekateri izvajalci take napotnice enostavno zavrnejo z obrazložitvijo, da ne morejo zagotoviti obravnave v predpisanem času," so dodali.

Varuhinja bolnikovih pravic Duša Hlade Zore pritožbe v zvezi s tem še ni prejela, saj gre za razmeroma novo pravico in je po njenem mnenju še prezgodaj. Bi se pa po po njenem mnenju zdravstveni zavodi morali prej pripraviti na novosti, saj novela zakona o pacientovih pravicah velja že več kot tri mesece prej, le uporabljati se je začela nedavno.

"Očitno bo trajalo nekaj časa, da bo sistem stekel, kot mora," je dejala za STA. Bolnikom, ki jih izvajalci zavrnejo, saj da nimajo prostega termina, pa svetuje, naj se obrnejo na inšpektorat za zdravstvo.

Globe za take kršitve tudi do 4100 evrov

Tudi na inšpektoratu še niso prejeli prijave, da izvajalci zdravstvene dejavnosti ne bi želeli bolnika s stopnjo nujnosti zelo hitro uvrstiti v čakalni seznam. V tem primeru ima namreč inšpektorat možnost upravnega in prekrškovnega ukrepanja oz. sankcioniranja. V okviru upravnega postopka bo inšpektorat izdal upravni akt, s katerim bo odredil odpravo neskladnosti, takšna kršitev pa je opredeljena tudi kot prekršek.

V tem primeru lahko inšpektorat ukrepa z izrekom opozorila ali pa z izrekom opomina oz. globe. Zakon o pacientovih pravicah določa globe za to kršitev v višini od 400 do 4100 evrov za pravno osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost, od 400 do 2100 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, in od 100 do 1000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost.

Ministrstvo: Izvajalci bolnikov ne smejo zavračati

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da so imeli izvajalci na voljo tri mesece, da se pripravijo na uporabo zakona. "Izvajalci so sodelovali v javni razpravi in so torej o novostih bili obveščeni, sam način dodeljevanja terminov in delež, namenjen posameznim stopnjam nujnosti, pa je stvar organizacije posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti," so navedli.

Ob tem pa opozarjajo, da izvajalci bolnikov ne glede na njihovo stopnjo nujnosti ne smejo zavračati. Pravilnik namreč določa, da se uvrstitev na čakalnih seznam "izvede tudi v primeru morebitnega izpolnjenega programa zdravstvenih storitev ali ko novi termini niso določeni oziroma ne glede na katerekoli druge omejitve na strani izvajalca".

To pomeni, da lahko sicer bolnika obvestijo o tem, da trenutno ne morejo zagotavljati izvedbe storitve v okviru dopustne čakalne dobe, in ga seznanijo z možnostjo izvedbe drugje. Če bolnik kljub temu želi opraviti storitev prav pri tem izvajalcu, pa ga morajo uvrstiti na čakalni seznam.