Svojim milijone, Insajderju pa niti evra: Tako »nepristransko« delijo državni denar »strokovne komisije« Aste Vrečko!

V zadnjem času nas prepričujejo, da je veliko bolje, kadar o dodeljevanju denarnih sredstev na razpisih odločajo ne ministrstva sama, temveč nekakšne s strani ministrstev ustanovljene »komisije.«

V nadaljevanju pa bomo samo na kratko predstavili en sam primer – naš primer –, ki lepo razkriva, zakaj gre pri takšnem razdeljevanju le za skrivanje političnih odločitev za na videz »strokovnimi« odločitvami in organi.

In zaradi česar si vse takšne rešitve zaslužijo, da se jih pošlje na smetišče zgodovine.

Naša mala državica poka po šivih od silne birokracije. Zadnje čase je veliko govora o pokojninah za kulturnike, nikogar pa ne moti, da je 25 let nazaj kulturno ministrstvo delovalo v prostorih nad Namo, sedaj pa ima celo stavbo na Maistrovi, na Metelkovi, dodatna stavba za JAK... https://t.co/lKLc8GykSl

— Pika (@PikaSPK) February 21, 2025

Pojdimo torej k stvari.

Tudi letos je ministrstvo za kulturo (MK) razdelilo precejšnja sredstva medijem, zaradi vzpodbujanja »pluralizma«.

Pred dvema letoma so na MK trdili, da naše prijave niso dobili, zato smo tokrat znova sami vsebinsko pripravili prijavo, njeno dokončno izdelavo pa smo prepustili podjetju, ki se s tem ukvarja.

Prosili smo za 20.000 evrov.

Naš cilj je bil, da bi s sredstvi, ki bi jih dobili od MK razširili našo dejavnost tako, da bi lahko objavili še več člankov s področja, ki smo si ga izbrali kot najpomembnejšega – in to je, da s svojimi informacijami in komentarji nasprotujemo etabliranim, splošno sprejetim neresnicam in dezinformacijam, ki pa jih najpogosteje širijo prav tisti mediji, ki veljajo za najbolj »objektivne« in najbolj »kvalitetetne« - tako doma kot v tujini.

In to predvsem na področju zunanje politike, kjer so se te neresnice razpasle kot gobe po dežju.

Vlogo smo pripravili in jo v roku poslali.

Ne le, da smo vsebinsko opredelili projekt, pač pa smo pridobili tudi več kot 10 podpornih pisem različnih znanih javnih osebnosti.

Takole smo zapisali:

Izdajatelj spletne strani UNEP d.o.o. prijavlja medijski program z naslovom:

          Bele laži: razkrinkavanje »prijateljskih« dezinformacij v mednarodnih odnosih in medijih

                                                  Obrazložitev medijskega programa:

V vsaki vojni je, kot vemo, prva žrtev zmeraj – resnica. Vsa Evropa pa je znova soočena z vojno v Ukrajini, ki bo usodno vpivala na številna razmerja ne samo v svetu, pač pa tudi v Sloveniji.

Še nikoli doslej vse od razglasitve neodvisnosti Slovenije leta 1991 zunannjepolitične odločitve niso imele tako velik vpliv na položaj ne samo Slovenije, pač pa tudi EU v celoti.

Zato je izjemno pomembno poznati prave razloge in sprožilce za vojno, ki poteka, to pa nujno pomeni, da je potrebno aktivno razkrinkati tudi neresnice, dezinformacije in zavajanja, ki so vodila do vojne, ki vojno ohranjajo in ki lahko vodijo do še hujših vojn ali celo svetovne vojne.

Pri prijavi projekta izdajatelj izhaja iz opozoril znanega švicarskega vojaškega strokovnjaka Bernarda Wichta, predavatelja na Univerzi v Lausanni, kjer poučuje strategijo in opozarja, da se bo vojno v Ukrajini v prihodnosti zagotovo poučevalo kot »o največjem manevru dezinformacij, ki je bil kadarkoli izveden v zgodovini vojne stroke.«

Mir pa, tako kot zmeraj, ne bo mogoč brez prevlade resnice.

Za dosego miru je najprej potrebno poznati številna dejstva in odločitve, ki so vodile do vojne ki do  danes, zaradi interesov akterjev konflikta, ki so konflikt tudi povzročili in imajo koristi  iz njegovega trajanja ter posledičnih uvedb cenzure na obeh straneh fronte v spopade zapletenih strani – niso znana.

Pri tem se tudi v Sloveniji večina medijev osredotoča na iskanje dezinformacij »agresorske« strani oziroma Rusije v tej vojni.

To je sicer pomembno, toda pri tem se popolnoma pozablja na prikrito nevarnost, ki javnosti demokratičnih družb grozi s strani vojaško-gospodarskih kompleksov posameznih velikih, uradno »prijateljskih« in zavezniških držav, njihovih političnih elit in posledično zelo parcialnih interesov, zaradi katerih prikrivajo prave vzroke in posledice vojn, v katerih vodijo tudi svoje zaveznice.

To zavajanje ima velikokrat obliko »belih laži«, neresnic, ki naj bi bile »koristne«, saj po prepričanju njihovih tvorcev prispevajo k zmagi »naše strani« v spopadu.

Vendar te dezinformacije niso nič manj nevarne kot dezinformacije nasprotnikov.

Še več, nič ni hujšega kot stanje, v katerem prične velik del javnosti verjeti – domnevno koristni »prijateljski« propagandi.

Miti in neresnice, ki se širijo na takšen način skozi medije, pogosto tudi skozi »osrednje« kanale komunikacije ali pa celo s pomočjo in pod krinko (pogosto plačanega s strani tujih korporacij, fondov ali nevladnih-vladnih organizacij) domnevnega »razkrinkavanja netočnih dejstev« (ki pa v resnici predstavlja omejevanje svobodnega komentiranja dejstev) pa nato grozijo, da spodkopljejo zaupanje javnosti tudi v resnične informacije.

Spletna stran bo prav zato pripravila serijo člankov in intervjujev, v katerih bo posvetila pozornost:

• prikritim vzrokom, ki so vodili do vojn in še posebej do vojne v Ukrajini
• pomenu mirovnih iniciativ in diplomatskih rešitev spora
• vlogi vojaško-industrijskega kompleksa (predvsem velikih sil) pri nastanku konfliktov
• vlogi in pomenu ideoloških in varnostnih konceptov velikih sil (ravnotežje sil, celovitost varnosti) pri nastanku vojne
• nezadostnosti ozko mednarodno-pravnega ocenjevanja razmer, ko gre za varnostne interese velikih sil
• pomenu poročanja osrednjih medijev in razkrivanje njihovih »slepih peg«
• razkrivanju mitov in nezadostnosti ustaljenih, stereotipnih zgodovinskih primerjav, ki javnost prepričujejo v izrekanju podpore napačnim politikam konfrontacije
• razkrivanju netočnosti ustaljenih prepričanj o uspešnosti politike sankcij v primeru ogrožanja vitalnih interesov posameznih držav
• razkrivanju številnih netočnosti in zavajajočega, neobjektivnega poročanja v času vojne, ki ima nato izjemno slabe posledice za družbe, v katerih se takšna zavajanja prosto širijo
• nevarnosti omejevanja svobode govora pod krinko boja proti dezinformacijam ali domnevnega razkrinkavanja netočnih dejstev.
• vplivu vojne in prekinjenih ekonomskih vezi na gospodatstvo EU in posledice teh prekinitev na okoljske in družbene cilje, definirane v strategiji »zelenega prehoda« EU.

Spletna stran www.insajder.com bo predstavila mehanizme dejanskih zavanjanj, prikrivanja informacije in manipulacije, ki se lansirajo v interesu velikih sil, proizvajalcev vojaške opreme ali pa odvisnih in nersamostojnih režimov, ki dejansko škodijo javnosti.

Te vsebine bodo predstavljene v seriji najmanj 42 poglobljenih člankov in šestih intervjujih z vidnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki.«

In rezultat?

Kmalu smo dobili odgovor z ministrstva za kulturo Aste Vrečko, ki nas je obvestilo, da se naša prošnja v celoti zavrača.

Dobili nismo niti ficka.

In to v trenutku, ko je isto ministrstvo za kulturo številnim medijem, med njimi tudi številnim odkrito provladnim ali režimskim, tudi takim s stabilnimi viri financiranja iz državne blagajne, dodelilo še dodatna sredstva.

Nekaterim tudi stotisoče evrov.

Svojo odločitev so seveda uradno pokrili, tako da so nam dodelili 271 točk od 500 možnih.

Toda jasno je, da gre za povsem politično odločitev, s katero se je, kot je zapisano na koncu, ministrica za kulturo strinjala.

Gre za isto ministrico, ki nam tri leta ne odgovarja na vprašanje, kdaj mislijo ponovno odpreti ruski kulturni center?

Gre za ministrico, ki ne zna pojasniti, zakaj Golobova vlada še vedno vztraja pri politiki Janeza Janše, s katero je Slovenija prekinila kulturne in znanstvene pogodbe z Rusijo in Belorusijo?

O strokovnosti odločitve, s katero se je strinjala, bomo razpravljali enkrat drugič.

Izdali so narod za stolčke in funkcije — mi jih bomo nagnali, da se še odjaviti ne bodo uspeli! pic.twitter.com/GxzP7l1G0H

— Resni.ca (@resni_ca) May 8, 2025

Odločitev je menda sprejela posebna komisija - a v njo je člane imenovalo prav ministrstvo za kulturo oziroma - Asta Vrečko.

Da pa je odločitev te komisije v resnici nestrokovna in politična (podrobno o tem kdaj drugič), pa vam lahko pojasni en sam argument.

Dejstvo je namreč, da v Sloveniji ob vseh medijih, ki obstajajo, le en medij sistematično, vztrajno in argumentirano nasprotuje splošno sprejeti pripovedi o Rusiji kot »agresorki« in številnim s to pripovedjo povezanim neresnicam ter ruši druge podobne stereotipe o številnih državah sveta, ki so tako ali drugače označene za nasprotnice Zahoda.

In to je Insajder.

Bi si torej, že zaradi ciljev ohranjanja pluralnosti medijske krajine zgolj en in edini takšen medij, ki se vzdržuje sam, s prispevki bralcev, z veliko brezplačnega dela avtorjev res zaslužil vsaj nekaj državne pomoči, da bi lahko še bolje opravljal svoje delo – ali ne?

Odgovor na to si lahko da vsak sam.

Če takšnemu mediju baronesa Levice ne da niti evra, drugim, ki o istih zadevah poročajo uniformno, pa istočasno deliš milijone evrov je jasno, kaj to pomeni.

In če veš, da ti isti množični mediji dobivajo celo milijone evrov iz tujine, preko USAID-a, NED-a in podobnih, torej celo ameriških podaljškov CIE, ali pa s strani Evropske komisije in njenih transmisij - je odrekanje sredstev majhnemu, neodvisnemu mediju še toliko večji zločin.

To pomeni, da s tem kršiš temeljna določila zakona, po katerem deliš sredstva.

Če zaradi tega dejanja takšen medij propade, to ni udarec samo za en medij, pač pa za obveščenost javnosti v celoti.

Kdo bo potem razkrival neresnice o globalnih problemih, ki se dotikajo vseh nas?

Kako se bodo ljudje lahko demokratično odločali, kam usmeriti zunanjepolitične napore Slovenije, če bodo imeli na voljo le eno, stereotipno, režimsko resnico?

Asta Vrečko se je s potezo povsem razkrila.

Vsi sedaj lahko vidijo, kaj je.

Podaljšek atlantističnega režima iz Bruslja.

Marioneta NATO pakta, ki se izdaja za »levičarko.«

Podpornica vojn in rusofobna zatiralka drugačnega razmišljanja.

Licemerka, ki pred volitvami govoriči o nujnosti izstopa iz zveze NATO, sedi pa v vladi, ki njihove vojne podpira.

In z odrekanjem sredstev tistim, ki želijo razkrivati laži, ki jih širijo osrednji, do Levice prijazni mediji zatira svobodo govora, za katero pravi, da se bori.

Jasno je tudi, kaj to pomeni za celoten mehanizem državnih pomoči.

Če komisije niso popolnoma neodvisne – kar je res zelo težko doseči, a se da, poglejte na primer Finsko in njihov TEKES – potem »leve« vlade vedno delijo denar »levim« medijem (in malce desnim, da se ne opazi), »desne« pa »desnim« medijem (in malce levim, da se ne opazi).

Če vaša misija, vaše poslanstvo presega te strankarske delitve, če vas politiki z leve in desne nimajo ne za zares leve in ne za desne, če ste torej resnično neodvisni - pa ne dobite nič!

In zato so vsi takšni mehanizmi delitve denarja dejansko le metode prikrivanja političnih odločitev, ki so le na videz strokovne.

In tudi zato bo, tako kot doslej, spoštovani bralci, vaša prostovoljna finančna podpora – poleg nadležnih, a nujnih reklam – še naprej edini vir, ki omogoča obstoj te spletne strani.

Jasno je, kaj želimo početi in jasno je, zakaj nam poskušajo to onemogočiti na vse mogoče načine.

Pomagate nam lahko tudi preko te povezave.

Hvala vam!