Sojenje Krašovcu se je nadaljevalo z branjem izpovedi prič

Ponovno sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu v zadevi Betnava se je danes nadaljevalo z branjem izpovedi prič s prvega sojenja. Predsednica sodnega senata Cvetka Posilovič je tako med drugim prebrala izpoved nekdanjega Vegradovega pomočnika vodje gradbišča Betnava Gregorja Repinca, ki se je nanašala na gradbene dnevnike.

Branje izpovedi prič s prvega sojenja Krašovcu je potrebno, ker je bil ob ponovnem sojenju, ki se je začelo februarja letos, imenovan nov sodni senat.

Kot je povedal Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas, so razpisane še vsaj tri obravnave, na katerih bo sodnica nadaljevala z branjem izpovedi prič. Izrek sodbe naj bi bil oktobra, je še dejal.

Ob začetku ponovnega sojenja je Krašovec v zagovoru ponovil podobno kot v prejšnjem postopku, in sicer "da je izbran za primerno žrtev, ki se ji išče dlaka v jajcu", in da zato krivde ne priznava.

Obtožnica ga bremeni, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta napeljeval k poslovni goljufiji. Krašovec naj bi ju namreč nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Krašovec je bil v prvem postopku pred sodiščem spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in bil obsojen na tri leta zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Po njegovih besedah je dokazni postopek v prvem procesu potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.

Vrhovno sodišče je novembra lani prvotno sodbo celjskega okrožnega sodišča razveljavilo in ugodilo Krašovčevemu zahtevku za varstvo zakonitosti. Pri tem je navedlo ugotovljene kršitve zakona o kazenskem postopku in poudarilo, da v sodbi niso jasni razlogi glede naklepa. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni.

Ostali vpleteni v projekt Betnava so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila po navedbah Večera za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na 10 mesecev zaporne kazni.