REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenske univerze med najmanj avtonomnimi v Evropi

Slovenske univerze med najmanj avtonomnimi v Evropi

Akademska avtonomija univerzam omogoča, da se same odločajo o akademskih zadevah, kot so sprejemanje študentov, vsebina in izbira programov, zagotavljanje kakovosti in jezik predavanj. Z vidika akademske avtonomije se je Slovenija po raziskavi Evropskega združenja univerz (EUA) uvrstila na 25. mesto med 29 izobraževalnimi sistemi.

Kot so sporočili s Statističnega urada RS (Surs), bomo prihodnji teden v Sloveniji obeležili svetovni dan učiteljev, ki bo tokrat posvečen avtonomiji univerz, višješolskim in visokošolskim predavateljem ter akademski svobodi. Evropsko združenje univerz je namreč letos izvedlo raziskavo, v kateri so zbrali podatke o avtonomiji univerz ter opredelili štiri dimenzije avtonomij.

Z vidika akademske avtonomije se je Slovenija uvrstila na 25. mesto. Najbolje se je odrezala pri svobodi oblikovanja vsebine in ukinjanja študijskih programov (te lahko ukinjajo neodvisno), najslabše pa pri sprejemnih postopkih na dodiplomskem študiju, ki jih ureja zunanja avtoriteta, uvajanju dodiplomskih, magistrskih in doktorskih programov, ki morajo prestati postopek akreditacije, ter izbiri mehanizmov zagotavljanja kakovosti in izbiri kakovostnih ponudnikov, saj obojega univerze v Sloveniji ne morejo izbrati.

Slovenija je bila najboljša pri postopkih napredovanja za višje akademsko osebje, najslabša pa pri plačah in odpuščanju višjega akademskega in administrativnega osebja.

Pri avtonomiji akademskega osebja se je Slovenija uvrstila na 24. mesto. Najboljša je bila pri postopkih napredovanja za višje akademsko osebje, saj lahko univerze o tem svobodno odločajo, najslabša pa pri plačah in odpuščanju višjega akademskega in administrativnega osebja. Vse to je urejeno z zakonom o javnih uslužbencih.

Glede finančne avtonomije je Slovenija zasedla 18. mesto. Najbolje se je odrezala pri zmožnosti ohranjanja presežka pri javnem financiranju, najslabše pa pri določitvah šolnin na dodiplomskem in magistrskem študiju (teh v Sloveniji ni).

Kar zadeva organizacijsko avtonomijo so se naše univerze znašle na 16. mestu. Najbolje so se odrezale pri izbiri postopka rektorja, ki ga ne določa zunanja avtoriteta, ter kriterijih in dolžini mandata za rektorja (ni navedeno v zakonu), najslabše pa pri zmožnosti določanja o akademskih strukturah - te so določene v zakonu.

V Sloveniji je sicer v šolskem letu 2015/16 na visokošolskih zavodih poučevalo 5480 visokošolskih učiteljev, na višjih šolah pa 1508 predavateljev.

V raziskavo je bilo zajetih 29 državnih izobraževalnih sistemov: Avstrije, Hrvaške, Danske, Estonije, Finske, Francije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Srbije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Združenega kraljestva, severnega (Flandrija) in južnega (Valonija) dela Belgije ter nemških zveznih dežel Brandenburg, Hessen in Severno Porenje - Vestfalija, so še navedli na Sursu.

Delite članek