Slovenija obeležuje 25. obletnico članstva v Svetu Evrope

Slovenija danes obeležuje 25. obletnico članstva v Svetu Evrope, najstarejši evropski mednarodni organizaciji. Kot je ob tem zapisal zunanji minister Karl Erjavec, si Slovenija v SE prizadeva za ohranjanje in krepitev dosežene ravni standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava in demokracije.

Slovenija je za članstvo zaprosila 29. januarja 1992, status posebnega gosta v Parlamentarni skupščini SE je dobila 3. februarja 1992, polnopravna članica SE pa je postala 14. maja 1993, piše na spletni strani zunanjega ministrstva.

V tem času je pristopila k vsem pomembnim konvencijam Sveta Evrope in se aktivno udeleževala mednarodnih procesov, s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin, Romov, otrok in žensk, ter uveljavljanju demokracije, načel pravne države in človekovih pravic v Jugovzhodni Evropi.

Prav tako je bila ves čas zagovornica reforme Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice z namenom še učinkovitejšega uresničevanja ciljev organizacije. Omenjenim temam je posebno pozornost namenjala tudi v času slovenskega predsedovanja Odboru ministrov SE od 12. maja do 18. novembra 2009.

Bistveni cilj organizacije, v kateri je 47 držav članic in nekaj opazovalk, je gradnja skupnega demokratičnega in pravnega območja v Evropi. Temeljno vodilo je spoštovanje in zaščita človekovih pravic, krepitev pravne države in demokracije.

Kot je ob obletnici slovenskega vstopa zapisal slovenski zunanji minister, je članstvo Slovenije v organizaciji predstavljalo pomemben korak v procesu uveljavljanja nove države in je med drugim nedvomno pripomoglo k izpolnjevanju pogojev za članstvo v Evropski uniji.

Današnjo Evropo in celotno mednarodno skupnost zaznamujejo številne geostrateške, politične, finančne in družbene spremembe in izzivi, je poudaril Erjavec. S tem v mislih si Slovenija v SE prizadeva za ohranjanje in krepitev dosežene ravni standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava in demokracije. Poleg tega odločno podpira delovanje in pomen ESČP kot temeljnega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin v evropskem prostoru, je izpostavil.

Kot je dodal, se tudi sama organizacija sooča z nemalo izzivi, zlasti v luči krepitve populizma, nacionalizma in ksenofobije ter neupoštevanja in neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti. SE mora po njegovem prepričanju nasloviti ta vprašanja ter k iskanju rešitev pritegniti vse svoje članice, vključno s tistimi, ki ne izpolnjujejo zahtev in ciljev organizacije.