Slovenija ima pomisleke glede schengenskega zakonika

Slovenija razume razloge za predlagano spremembo schengenskega zakonika, ki jo je danes predstavila Evropska komisija za primer dolgotrajnejših resnih groženj notranji varnosti, a ima pomisleke. Objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora niso merljivi, premajhna je tudi vloga prizadetih članic, so povedali na notranjem ministrstvu.

Evropska komisija je zaradi večje teroristične grožnje danes predlagala posodobitev schengenskega zakonika v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti, ki dopušča do trileten nadzor na notranjih mejah v schengnu.

V skladu s 25. in 27. členom zakonika so lahko članice doslej v teh primerih enostransko uvedle nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev.

Komisija predlaga, da bi se to šestmesečno obdobje podaljšalo za eno leto. Obenem komisija dodaja izjemno možnost še dveletnega podaljšanja, če bi ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bi bili hkrati sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. To podaljšanje pa je treba sprejeti na evropski ravni.

Na notranjem ministrstvu so povedali, da Slovenija razume razloge za predlagano spremembo schengenskega zakonika, ki odraža potrebo po fleksibilnejši ureditvi ukrepa ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah zaradi dolgotrajnejših resnih groženj notranji varnosti posamezne države članice oziroma držav članic.

Predlog Evropske komisije upošteva tudi nekatere predloge, ki jih je prejšnji teden podala Slovenija, "predvsem obvezno pripravo ocene tveganja pri morebitnem podaljšanju nadzora, večjega usklajevanja države članice, ki uvaja nadzor, s sosednjimi državami članicami, in večje vloge Sveta pri odločanju o podaljševanju v primeru izrednih okoliščin skladno s členom 27a", so dodali.

Kljub temu ima Slovenija na predlog nekatere pomisleke, saj meni, da so objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora zelo splošni in niso merljivi. Prav tako to velja za podrobno poročilo o posvetovanju, ki ga mora država članica pripraviti pred morebitnim podaljšanjem nadzora.

Vloga držav članic, zlasti tistih, ki so z ukrepom nadzora na meji prizadete, je v postopkih odločanja premajhna, še posebej, ker je odločitev o njihovi vključitvi prepuščena državi članici, ki uvaja nadzor in Evropski komisiji, ki lahko skliče posvetovalni sestanek. Sankcij za opustitev takšnega posvetovanja ni, čeprav ima nesorazmerno in neselektivno izvajanje nadzora znatne posledice za ostale države članice, opozarjajo na MNZ.

Slovenija pa se strinja s predlogom, da mora o podaljšanju nadzora po izteku enega leta, opredeljenim v 25. členu, odločiti Svet s priporočilom. Vendar bi bilo treba v predlogu predvideti, da mora biti pred končnim odločanjem o predlogu za podaljšanje državam članicam dana možnost za preučitev razlogov in izmenjavo stališč.

Slovenija tudi opozarja na problem implementacije zakonodajnih določb v praksi. Kljub že obstoječim varovalkam in navkljub opozorilom o nesorazmernem in neselektivnem izvajanju nadzora, namreč nikoli ni bila opravljena razprava o tem v okviru posvetovanja, ki ga lahko skliče Evropska komisija, niti ni bilo v evalvaciji ugotovljeno neustrezno izvajanje ukrepa nadzora na notranjih mejah. Slovenija ocenjuje, da tudi trenutni predlog ne vsebuje zagotovil, ki bi odpravila njene dvome v prihodnja ravnanja, so še dodali v odzivu na MNZ.