Skupščina ZZZS za generalnega direktorja zavoda imenovala Marjana Sušlja

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na današnji seji za generalnega direktorja zavoda za dobo štirih let imenovala Marjana Sušlja, ki zdaj direktorsko funkcijo opravlja kot vršilec dolžnosti. Sklep o imenovanju bo skupščina posredovala državnemu zboru, ki ima končno besedo pri izbiri novega generalnega direktorja.

Za imenovanje Sušlja, ki kot v. d. vodi ZZZS od 15. septembra, je glasovalo 33 članov skupščine, proti jih je bilo pet. Upravni odbor zavoda je Sušlja izbral izmed štirih kandidatov. Poleg njega so za direktorsko funkcijo kandidirali še Matjaž Rakovec, Edita Orehovec in Drago Perkič. Končna odločitev o novem generalnem direktorju je zdaj v rokah državnega zbora.

Sušelj je v predstavitvi svojega programa poudaril, da njegova pripravljenost za vodenje ZZZS izhaja iz prepričanja, da je znotraj sistema še veliko priložnosti za izboljšave. Če bo deležen tudi zadostne podpore v državnem zboru, si bo prizadeval za "transparentno in proaktivno sodelovanje z organi upravljanja in nosilci zdravstvene politike ter za odgovorno izvedbo dogovorov".

Med ključnimi cilji je Sušelj navedel ohranitev zakonsko določene ravni pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ohranitev sistema javnega zdravstva. Prizadeval si bo za kakovostne in dostopne zdravstvene storitve, vključno z obvladovanjem čakalnih vrst. Izpostavil je tudi krepitev primarnega zdravstva in preventive ter odgovornosti zavarovanih oseb.

"Nujno je nadgraditi obračunske modele ter slediti demografskim spremembam in razvoju medicinske stroke," je opozoril Sušelj. Zavzel se je za dosledno spoštovanje predpisanih pravil financiranja zdravstva in za dopolnitev formalnih sistemskih okvirov. Poudaril je tudi potrebo po konstruktivnem sodelovanju med vsemi deležniki zdravstvenega sistema.

"Ob upoštevanju pričakovanih demografskih sprememb in strokovno-medicinskega napredka bo za ohranitev enakega obsega pravic treba postopoma povečati javna sredstva za zdravstvo, ki so zdaj v Sloveniji nižja kot v evropskih državah," je dejal Sušelj. Po njegovem mnenju bodo za ublažitev kriznih nihanj v prispevkih in naraščajočih potreb nujni dodatni proračunski viri.

Sušelj meni, da je povečanje sredstev za osnovno zdravstveno zavarovanje mogoče doseči z večjo enotnostjo prispevne stopnje. Opozoril je na potrebo po krepitvi sodelovanja med ZZZS in finančno upravo za boljšo izterjavo prispevkov. Ena od poti je po njegovih besedah tudi postopno oblikovanje rezervnih sredstev za poslovanje ZZZS za vsaj 1,5 meseca, kar znaša okoli 100 milijonov evrov.

Obenem se je Sušelj zavzel za umestitev financiranja specializacij in pripravništva ter terciarne dejavnosti I nazaj v državni proračun. Skupaj z uvedbo DDV v letu 1999 in dvigom DDV v letu 2013 gre za sredstva v višini več kot 110 milijonov evrov na letni ravni. Sicer je skupščina ZZZS že novembra pozvala vlado, naj v letu 2017 zagotovi tretjino teh sredstev oz. vsaj 30 milijonov evrov.

Sušelj je spomnil na podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je 1. septembra letos 44.135 zavarovanih oseb nedopustno dolgo čakalo na zdravstvene storitve: "Samo za izvedbo teh storitev bi morali zagotoviti 26 milijonov evrov." Poleg sredstev, ki jih lahko brez bistvenega zmanjševanja drugih programov zagotovi ZZZS, bo po njegovih besedah morala tudi vlada zagotoviti enkratna proračunska sredstva za urgentno vzpostavitev normalne dostopnosti storitev.

Pred dnevi pa je Sušelj dejal, da še ni preverjal podpore njegovemu imenovanju med parlamentarnimi strankami. Koalicijske stranke se o podpori ali nepodpori Sušljevi kandidaturi za generalnega direktorja ZZZS še niso izrekle. Za zdaj je bil konkretnejši le podpredsednik DeSUS in poslanec Tomaž Gantar, ki je Sušlja ocenil kot usposobljenega in dobrega kandidata.