Sklad bo pretežno portfeljski vlagatelj

Predlog zakona o demografskem skladu predvideva ohranitev koncepta pri upravljanju državnih naložb. SDH bo še naprej upravljal z naložbami, v katerih ima delež tudi sklad. Ta pa bo samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH. Strokovnjak za korporativno upravljanje Gorazd Podbevšek se s tem strinja.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije opozarjata, da takšna rešitev v predlogu zakona o demografskem rezervnem skladu ne pomeni samostojnosti in avtonomnosti demografskega sklada. Tudi koalicijska DeSUS napoveduje, da bo zakonski predlog sicer v vladnem postopku podprla, nato pa ga bo skušala v parlamentarnem spreminjati.

S popolno samostojnostjo sklada bi dobili dva upravljavca državnega premoženja

Podbevšek je za STA posvaril, da bi popolna samostojnost in avtonomnost demografskega sklada pri upravljanju z naložbami, med katerimi bi bile poleg portfeljskih tudi druge, pomenila vzpostavitev vzporednega mehanizma Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), torej bi namesto enega dobili dva upravljavca državnega premoženja.

Za ilustracijo je vzel primer upravljanja s pomembno državno naložbo. Po zakonskem predlogu bi o naložbi odločal SDH, po mnenju iz vrst upokojencev pa bi moral sklad. Prodati bi jo bilo težje kot portfeljsko, ker za pomembne naložbe velja načeloma omejitev na kontrolni delež 25 odstotkov plus eno delnico, je opozoril. Še težje pa je prodati strateško naložbo, saj za takšne velja 50 odstotkov plus ena delnica, je dodal.

Ob tem je Podbevšek spomnil, da je bil SDH ustanovljen prav z namenom, da se predvidi mehanizem upravljanja državnega premoženja z določenimi varovalkami. Demografski sklad pa nima predvidenih takšnih varovalk kot SDH, je poudaril.

"S SDH se vzpostavlja določen napredek. Netransparenten političen vpliv, ki smo mu bili priča v preteklosti, se zmanjšuje," je ocenil. Z vzpostavljanjem vzporednega mehanizma bi se po njegovem mnenju vrnili vsaj pet let nazaj, kar ne bi bilo dobro za nikogar.

"Ob ustanavljanju demografskega sklada smo se ujeli v krog, saj smo vse to že doživljali v preteklosti," je spomnil. Današnja Kapitalska družba je bila namreč prvotno kapitalski sklad, ki naj bi zagotavljal ekonomsko osnovo za pokojninski sistem.

Sklad bo pretežno portfeljski vlagatelj

Demografski sklad bo po zakonskem predlogu pretežno portfeljski vlagatelj. Tovrstni vlagatelji vlagajo v določene vrednostne papirje ali drugo premoženje z namenom ustvarjanja donosov, je pojasnil.

Za obvladovanje tveganj se držijo posebnih pravil, po katerih je pomembno, da ne vložijo prevelikega premoženja v eno samo naložbo. Če gre v posamezni naložbi kaj narobe, imajo zaradi razpršenosti še vedno relativno stabilen portfelj, je dodal.

Različni tipi naložb države so opredeljeni v zakonu o SDH glede na posamezne vrste naložb. Strateške naložbe so povezane s strateškimi cilji, povezanimi denimo z infrastrukturo, gospodarskimi javnimi službami, varnostjo in razvojnimi cilji. Naložbe, ki niso vezane na strateške cilje, še vedno pa njihovi cilji niso le ekonomski, so pomembne naložbe. Vse ostale naložbe, kjer je interes države ustvarjanje dodane vrednosti, torej donos, pa so portfeljske.

Namen premoženja demografskega sklada je po Podbevškovih besedah zagotavljati večjo vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok. Gre torej za ekonomsko premoženje, ki ustvarja donose, je pojasnil. Tako se osebno ne strinja s predlogom upokojencev, da bi na demografski sklad prenesli tudi strateške in pomembne naložbe.

Po predlogu zakona, ki je v javni razpravi do sredine avgusta, bo sklad nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kapitalske družbe z dnem uveljavitve zakona 1. januarja 2018. V petih letih naj bi imel sklad 50 odstotkov finančnih naložb, 30 odstotkov kapitalskih naložb, 20 odstotkov pa naj bi bilo nepremičnin. V to razmerje pa ne štejeta Zavarovalnica Triglav in Modra zavarovalnica.