Simoneti: Če ni zaupanja vlade, lahko grem

Če vlada upravnemu odboru DUTB ne zaupa več, ne želimo več opravljati svojega dela, je danes na seji komisije DZ za nadzor javnih financ dejal predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti. Poudaril je, da niso kršili Lahovnikovega zakona, da pa za svoja pomembna podjetja potrebujejo ustrezne menedžerje, ki imajo določeno ceno.

Komisija - ki je sejo zaradi začetka plenarne seje DZ prekinila - je danes na zahtevo poslanke Alenke Bratušek razpravljala o pogovorih na sejah upravnega odbora, katerih posnetki so bili objavljeni na spletnem portalu Pod črto in ki so pokazali, da je Simoneti predlagal možnosti za zagotovitev 'ustreznega' plačila za menedžerje, ki vodijo podjetja v lasti DUTB (npr. Cimos), a so pri tem omejeni s t.i. Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je predlagala, da bi razpravo o tem zaprli za javnost, a ne predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) ne predlagateljica seje temu nista bila naklonjena.

Kot je dejala Bratuškova, je nedopustno, da so iskali obvode veljavnega zakona, tudi če je ta slab. O zakonu se lahko pogovarjajo, ampak sedanji velja, tako vodilni v DUTB kot tisti, ki jih DUTB imenuje v svoja podjetja, so pristali na veljavne pogoje, je poudarila.

Simoneti je dejal, da so želeli zaprto sejo, da bi lahko govorili o konkretnih primerih, plačah nekaterih ostalih zaposlenih v DUTB, ki niso javne, poleg tega da javno govorjenje o tem DUTB povzroča škodo.

"Lahovnikov zakon je za nas velik problem," je poudaril Simoneti, saj naj bi v družbah v lasti DUTB potrebovali kadre, ki imajo na trgu določeno ceno. Omejitve tako prinašajo velika tveganja "Ali mislite, da bi bil Cimos tam, kjer je, če ne bi imeli takšnih ljudi," je vprašal člane komisije.

Ideja je bila, da bi na DUTB zaposlili strokovnjake, ki bi nato v hčerinskih podjetij opravljali korporativne funkcije, je dejal Simoneti in dodal, da bi bila to cenejša možnost za DUTB. "Ne gre za izogibanje lahovniku, ampak je to racionalna organizacija," je povedal in dodal, da "rešujejo delovna mesta" in da bi tako premoženje upravljal vsak zasebni sklad. Upravni odbor je sicer njegov predlog zavrnil, a ne zaradi nezakonitosti, ampak zaradi percepcije v javnosti, da bi nekomu dali nekaj, kar mu ne pripada, je povedal Simoneti.

"Prvi test je zakonitost. Drugi test pa je zaupanje - in če ni zaupanja vlade, stvari ne želimo delati naprej," je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič je povedala, da iz pojasnil, ki so jih zahtevali od DUTB, izhaja, da ni prišlo do neskladja s predpisi. Ministrstvo sicer pripravlja usmeritve za DUTB glede določanja plač v družbah v njenih lasti in pričakuje, da DUTB s plačno politiko v teh družbah spoštuje veljavno zakonodajo, je povedala državna sekretarka.

Vodja direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Jernej Tovšak je poudaril, da je iskanje obvodov veljavnega zakona nedopustno. Ministrstvo je sicer že februarja predlagalo spremembe Lahovnikovega zakona, saj da je ta slab, ker upošteva samo velikost podjetja, ne pa npr. kompleksnosti poslovanja, konkurence v panogi ali ciljev podjetja.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je menila, da se ministrstvo za finance izogiba ureditvi konkretnega nadzora nad DUTB. Je pa sicer prepričana, da je mogoče v Sloveniji najti ljudi, ki so pripravljeni omenjeno delo v podjetjih v lasti DUTB delati za precej nižjo plačo in bi "izvrstno" delali. Simonetija je vprašala, ali bo odstopil, ker da ne uživa več zaupanja.

Že prejšnji teden je Simonetija k odstopu pozval predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec in dejal, da bodo, če Simoneti ne bo odstopil, njegovo zamenjavo predlagali ministri DeSUS.

Sejo so zaradi začetka plenarne seje DZ prekinili. Kdaj jo bodo nadaljevali, še ni določeno.