REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šabeder: Ključno je iskanje dodatnega denarja za zdravstvo

Šabeder: Ključno je iskanje dodatnega denarja za zdravstvoGeneralni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, foto: Skledar TV

Težave na oddelku kardiologije in otroške srčne kirurgije UKC Ljubljana se vlečejo že dve desetletji, je v pogovoru za današnji Dnevnikov Objektiv povedal generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder. Gre le za eno izmed težav bolnišnic. Med drugim so problematične tudi dolge čakalne dobe. Ključno je iskanje dodatnega denarja za zdravstvo, meni.

Glede problemov na oddelku kardiologije in otroške srčne kirurgije ter vprašanja o tujih strokovnjakih Šabeder meni, da bi lahko sodelovanje z njimi ohranili znotraj Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, če se bo tako odločila vlada, otroke pa bi še naprej zdravili tudi domači zaposleni.

Kot je povedal, bodo lastno ekipo lahko najhitreje vzpostavili na otroški intenzivni terapiji, kjer bodo letos zaposlili dva zdravnika specialista. "O zaposlitvi za polni delovni čas se trenutno pogovarjamo še z dvema kardiologoma iz tujine. 

Kot je povedal, bodo lastno ekipo lahko najhitreje vzpostavili na otroški intenzivni terapiji, kjer bodo letos zaposlili dva zdravnika specialista. "O zaposlitvi za polni delovni čas se trenutno pogovarjamo še z dvema kardiologoma iz tujine. Pri kirurgiji računamo na vzpostavitev nove mlade ekipe, ki se bo izobraževala ob delu s češkimi kirurgi, kar bo trajalo dlje," je povedal.

V bolnišnici pa imajo že zdaj odlične mlade kirurge in nekateri med njimi so že sodelovali pri zdravljenju prirojenih srčnih napak otrok, "a so ta program zapustili zaradi slabih odnosov," je pojasnil. Tako po njegovih besedah v bolnišnici ti kirurgi zdaj skrbijo za odrasle bolnike z drugimi težavami, a bodo morda znova pripravljeni zdraviti najmlajše. Potrdil je, da se dogovarjajo tudi z domačima kirurgoma za otroška srca, ki jima je konec lanskega leto prekipelo.

Bolnišnica je sicer zadnja leta stalno izgubljala zdravnike in medicinske sestre, ki opravljajo najzahtevnejše delo. "Večino sester, ki so odšle, nam je uspelo nadomestiti z na novo zaposlenimi, še vedno pa jih je premalo na oddelkih intenzivne terapije III, kjer je delo še posebej zahtevno," je povedal. Mnoge so namreč odšle v urgentne centre in osnovno zdravstvo, saj le malo boljše plačilo v primerjavi z drugimi medicinskimi sestrami ne odtehta dodatnih obremenitev na teh deloviščih.

Sicer pa je tudi zdravnikov v bolnišnici manj kot lani. Kot je povedal Šabeder, jih je premalo predvsem v ortopediji, radiologiji, urologiji, na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) ter v anesteziologiji. Zadnja leta so nekatera zdravljenja v UKC Ljubljana uvajali na novo, v bolnišnico pa iz osnovnega zdravstva pošiljajo vse več pacientov.

Na vprašanje, kaj bo predlagal novi vladi, je Šabeder povedal, da bo ključno iskanje dodatnega denarja za zdravstvo. Da bi lahko na primer skrajšali čakalne dobe, ki so ena izmed večjih težav, bi bilo po po nekaterih ocenah treba v dodatna zdravljenja vložiti od 100 do 200 milijonov evrov.

"Tudi v zdravstvenih domovih je zdravnikov premalo, zato se prej odločijo za napotnico, medicinska oprema, s katero delajo, pa je pomanjkljiva in iztrošena. Bolnika iz osnovnega zdravstva tako pošljejo tudi na preiskave, ki bi jih lahko v boljših pogojih opravili sami," je dejal.

Na vprašanje, kaj bo predlagal novi vladi, je Šabeder povedal, da bo ključno iskanje dodatnega denarja za zdravstvo. Da bi lahko na primer skrajšali čakalne dobe, ki so ena izmed večjih težav, bi bilo po po nekaterih ocenah treba v dodatna zdravljenja vložiti od 100 do 200 milijonov evrov.

Šabeder opozarja, da bolnišnice tik pred koncem leta ne morejo bistveno skrajšati čakalnih dob. Na vprašanje, zakaj ne bi decembra opravili dodatnih zdravljenj, je pa odgovoril, da so "letos že opravili več kot 2000 zdravljenj, ki jih zdravstvena blagajna sploh ne plača". To pa samo v kirurgiji pomeni za 1,8 milijona evrov manj prihodkov. "Program zdravljenj, ki so nam ga odmerili za celo leto, smo ponekod presegli že v prvih šestih mesecih. Plače zaposlenih v zdravstvu pa se medtem povečujejo, ne da bi plačila zdravstvene blagajne pokrila višje odhodke," je pojasnil.

V prvi polovici leta so po njegovih besedah v kliničnem centru na ta račun imeli okoli 6,2 milijona evrov dodatnih stroškov. Tako meni, da bi bilo dodaten denar, ki bo letos na voljo za slovensko zdravstvo, najbolj smiselno preliti v dvig priznanih cen zdravstvenih storitev.

Glede preiskave v aferi Zlate palice, ki je zajela tudi vodjo intervencijske nevrologije Zorana Miloševića, predstojnika ortopedske klinike Vaneta Antoliča in vodjo oddelka za kirurgijo hrbtenice na tej kliniki Roka Vengusta, ki so zaposleni v UKC Ljubljana, je povedal, da so nedolžni, dokler niso obsojeni. 

Trenutno sicer kaže, da bo letošnja izguba UKC Ljubljana manjša kot lani, vendar ne bistveno, saj so pogoji še slabši. Ob tem upajo predvsem, da bodo lahko ustavili dosedanje naraščanje finančnih težav in da se bodo sčasoma poznali tudi učinki sanacijskih ukrepov. Sicer je njihov cilj, da bo bolnišnica brez izgub leta 2022, vendar bo to težko zagotoviti. Kot je še povedal Šabeder, bi lani brez finančne injekcije iz proračuna izguba znašala 33 milijonov evrov.

Pri zdravilih so sicer imeli prihranke, kljub temu da so se na dosedanjih skupnih razpisih nekatera naročila celo podražila. Drugače pa je bilo pri lanskem razpisu za energente, kjer so se za UKC Ljubljana po skupnem naročanju cene dvignile za skoraj tretjino. "Težava je bila v tem, da je bilo javno naročilo izvedeno ravno v času, ko so bile borzne cene najvišje," je pojasnil. Meni, da bi v prihodnje morali biti pri tem previdnejši.

Glede preiskave v aferi Zlate palice, ki je zajela tudi vodjo intervencijske nevrologije Zorana Miloševića, predstojnika ortopedske klinike Vaneta Antoliča in vodjo oddelka za kirurgijo hrbtenice na tej kliniki Roka Vengusta, ki so zaposleni v UKC Ljubljana, je povedal, da so nedolžni, dokler niso obsojeni. "Če bodo spoznani za krive, bomo sledili delovnopravni zakonodaji. V tem trenutku nimamo niti uradnega podatka, ali so ti ljudje v postopkih. Pravosodno ministrstvo smo že prosili, naj nas o tem obvesti, a na odgovor še čakamo," je povedal.