REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

R.K.: »Tako pa imamo, zaradi gnilih kompromisov z Noriškim kraljestvom zopet 'stormtrooperja' na vrhu pravosodja«

R.K.: »Tako pa imamo, zaradi gnilih kompromisov z Noriškim kraljestvom zopet 'stormtrooperja' na vrhu pravosodja«DDr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik

Na družbenih omrežjih poteka živahna razprava glede lika in dela enega od ustavnih sodnikov, dvojnega doktorja Klemna Jakliča.

DDr. Klemen Jaklič se namreč prek Twitterja pogosto rad pohvali z objavo svojih »ločenih mnenj« v zadevah, ki jih obravnava ustavno sodišče, kar ima za posledico bodisi grajo (predvsem med volivci zmernih in levo usmerjenih strank) bodisi huronsko navdušenje (praviloma med privrženci desnice).

Toda dejstvo je, da DDr. Jaklič sploh niti ne skriva, kdo mu je vzornik v politiki in na sploh. Oziroma, kot sam zapiše - »največja osebnost slovenske zgodovine«.

Tudi @stranka_d je spomnila na zgodnja dela DDr. Jakliča, med ostalim: »@Libertarec ne skrbi, komiji ubijajo. Če bi začutil, da jim kdo izmakne oblast, bi pri nas tudi …«

Komentator z vzdevkom R.K. se je na javne izstope ustavnega sodnika Jakliča odzval odklonilno: »Zaradi svojih, odkritih političnih stališč bi se moral izločati pri skoraj vsaki zadevi. Tako pa imamo, zaradi gnilih kompromisov z Noriškim kraljestvom zopet stormtrooperja na vrhu pravosodja.«

Razpravo o stanju v vrhu domačega pravosodja pa je naposled sklenil Matjaž Prtenjak: »No, meni ni smešno. Je žalostno in prav nevarno.«

Je pa na »tovarniško napako« slovenskega ustavnega sodišča že pred časom opozoril dr. Franci Grad, ki tudi sam ni želel biti ravno dolgo ustavni sodnik.

Takole je ocenil: »Končno je treba povedati še, da je za težave pri delovanju ustavnega sodišča (vsaj posredno) kriv tudi način postavitve sodnikov, ki jih voli državni zbor, saj to povzroča pretirano politizacijo in pogosto ustvarja tudi napačno sliko v javnosti o položaju in delu ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče mora biti organ, ki se oblikuje in deluje v diskretni atmosferi, kot velja v vseh državah z razvito ustavnosodno tradicijo in z razvito pravno in politično kulturo. Za kaj takega pa so volitve sodnikov ustavnega sodišča v parlamentu najmanj primerne in zato po svetu skrajno redke.«