Raziskava pokazala potrebo po razvijanju slovenščine

Izsledki raziskave Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov so pokazali, da ljudje kot nujno doživljajo potrebo po razvijanju slovenščine in skrbi zanjo na vseh področjih, še posebej v medijih, visokem šolstvu, znanosti in umetnosti. Pereč problem je tudi neustrezno razmerje med jezikom in književnostjo pri šolskem pouku.

Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov je ciljni raziskovalni projekt, ki ga vodi Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) oz. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sodelovanju z ljubljansko, mariborsko in novogoriško univerzo, Inštitutom za narodnostna vprašanja, Pedagoškim inštitutom, Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije, podjetjema Alpineon in Amebis ter Zvezo Sožitje.

"To je največja tovrstna raziskava doslej, s katero smo skušali izvedeti, kaj si uporabniki slovenščine in drugih jezikov v Sloveniji mislijo o dosedanji jezikovni politiki in kaj si v zvezi z rabo slovenskega jezika želijo v prihodnosti," je na današnji predstavitvi dejal vodja raziskave Kozma Ahačič.

Obdelava odgovorov na vprašanja v raziskavi, ki je zajela okoli 6000 ljudi, opravili pa so jo lansko poletje, je pokazala, da je za uporabnike slovenščine nujno ozaveščanje, kako pomembna je opremljenost s slovenskimi ali dvojezičnimi napisi. "Treba se je posvetiti izobraževanju v slovenskem jeziku v zamejstvu od začetka do konca," je dejal Ahačič.

Nemalo odgovorov je tudi pokazalo, da je izbira jezika med zaposlenimi v podjetju, katerega lastnik ali vodja je tujec, lahko zelo občutljivo področje - podobno velja tudi za javne prireditve v Sloveniji, je povedala Nataša Gliha Komac z Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

Poudarila je, da so bile v raziskavo o rabi jezika prvič vključene vse skupine jezikovnih uporabnikov, od pripadnikov manjšin v Sloveniji do slepih, gluhih in naglušnih, specializirani in splošni jezikovni uporabniki. Zajela je tudi uporabnike slovenskega jezika zunaj Slovenije, pri čemer je bil posebej dober odziv v Italiji in Avstriji.

Na področju jezikovne opremljenosti ter virov in tehnologij je raziskava pokazala, da bi bilo denarna sredstva bolj smotrno vlagati v večje, dolgotrajnejše in temeljne raziskovalne projekte, šele nato v manjše, aplikativne.

Pri financiranju jezikovnih priročnikov se je izkazalo, da je smotrneje več sredstev namenjati temeljnim dolgoročnim projektom (slovar knjižnega jezika, pravopis, priročnik za pravorečje) kot pa enkratnim aplikativnim. "Prav tako se je pokazala potreba po uvedbi intenzivnih tečajev slovenščine za otroke priseljencev in posebnem usposabljanju za pedagoške delavce," je pojasnil Ahačič.

Govorci slovenščine - pri raziskavi je sodelovalo 42 znanstvenikov - se zavzemajo, da bi bilo pri pouku slovenskega jeziku v srednjih šolah razmerje med jezikovnimi in književnimi vsebinami vsaj pol - pol, kar je zakonsko predpisano, a se v praksi po navedbah Ahačiča namenja več časa književnosti.

Izsledki raziskave bodo služili kot smernice za oblikovanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2019-2024, poročilo pa bo kmalu na voljo tudi na spletnih straneh ministrstva za kulturo.