Putin po pritisku Francije in Nemčije pripravljen podaljšati premirje v Alepu

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim kolegom Francoisom Hollandom v Berlinu izrazil pripravljenost podaljšati prekinitev ognja v Alepu na severu Sirije, "kolikor bo mogoče", poročajo tuje tiskovne agencije.

Rusija je sicer že pred sredinimi pogovori v Berlinu sporočila, da bodo ruske in sirske režimske sile napovedano osemurno prekinitev ognja v Alepu podaljšale na enajst ur. Prekinitev ognja je začela veljati danes ob 7. uri po srednjeevropskem času in naj bi omogočila dostavo pomoči civilistom, ujetim v mestu, in tudi njihovo evakuacijo.

Eden od poveljnikov sirske vojske je po poročanju sirske državne tiskovne agencije Sana napovedal, da bodo sirske sile podaljšale prekinitev ognja za tri dni.

Merklova je po srečanju, na katerem so sicer govorili tudi o ukrajinski krizi, povedala, da so bili pogovori s Putinom o Siriji težki in da še ni izključena možnost novih sankcij proti Rusiji. Hollande je Rusiji očital vojne zločine v Alepu, Merklova pa je bombardiranje v tem mestu na severu Sirije, za katerega so odgovorne tudi ruske sile, označila za "nečloveško in kruto".

Putin je po pritiskih v Berlinu izrazil pripravljenost podaljšati prekinitev ognja v Alepu, a ni natančneje pojasnil, za koliko časa. Na novinarski konferenci po pogovorih z Merklovo in Hollandom je kot pogoj postavil, da tudi sirski uporniki v Alepu izrazijo pripravljenost na podaljšanje premirja.

Zahteval je tudi okrepitev prizadevanj ZDA za ločitev zmernih upornikov od terorističnih organizacij. Merklova je na to kritično pripomnila, da ne verjame, da ruske sile v napadih na Alep lahko ločijo med teroristi in civilisti. Ruski predsednik je na srečanju tudi predlagal, da bi velesile spodbujale oblikovanje nove sirske ustave in predčasne volitve.

Po besedah nemške kanclerke se bodo s pripravljanjem rešitve za sirski konflikt zdaj ukvarjali zunanji ministri. Je pa Merklova opozorila, da je do dogovora "še zelo daleč". Izpostavila je še, da ima Putin odgovornost, da vpliva na sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

O vse hujšem nasilju v Siriji, kjer je od začetka državljanske vojne leta 2011 umrlo več kot 400.000 ljudi, pet milijonov Sircev pa je pobegnilo v tujino, bo danes v New Yorku razpravljala tudi Generalna skupščina ZN. 193-člansko Generalno skupščino bo po napovedih nagovoril generalni sekretar organizacije Ban Ki Moon, po video konferenci iz Ženeve pa tudi posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura.

Zasedanje so sklicali na zahtevo 70 držav pod vodstvom Kanade. "Zdaj je čas, da svet zagotovi, da bomo našli vse možnosti za ustavitev sovražnosti in zagotovili nujno potrebno humanitarno pomoč," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil kanadski veleposlanik pri ZN Marc-Andre Blanchard.