Puigdemont še enkrat kandidat za predsednika Katalonije

Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont je po sobotnem srečanju s člani svoje stranke Junts per Catalunya v Berlinu znova kandidat za voditelja regije. Medtem je posebni poročevalec ZN za svobodo izražanja David Kaye posvaril, da Španija ne bi smela nadaljevati postopkov proti katalonskim predstavnikom zaradi upora.

Stranka Junts per Catalunya bo na mesto predsednika Katalonije še enkrat skušala umestiti 55-letnega Puigdemonta. Potrditev v katalonskem parlamentu želijo doseči pred 14. majem, je v soboto zvečer v Berlinu povedal predstavnik stranke Eduard Pujol.

Od katalonskih volitev v decembru so propadli že štirje poskusi oblikovanja vlade. Kandidati - v prvem poskusu januarja je bil to Puigdemont - so bodisi živeli v tujini v izgnanstvu ali pa so bili v preiskovalnem priporu, zaradi česar jih parlament v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča ni mogel izvoliti.

Situacija se je po besedah Pujola spremenila v petek, ko so katalonski poslanci sprejeli zakon, ki omogoča izvolitev novega predsednika regije, tudi če ta ni prisoten v parlamentu. Madrid bo odločitev katalonskega parlamenta izpodbijal na ustavnem sodišču.

Novi poskus oblikovanja vlade je priložnost španske vlade, da si premisli, je dejal Pujol. Puigdemont je po njegovih besedah legitimni predsednik, če pa bo poskus znova spodletel, bodo "iskali alternative". Če nove vlade ne bo do 22. maja, morajo v Kataloniji ponovno izvesti volitve.

Puigdemonta so po izvedbi oktobrskega referenduma o neodvisnosti in enostranski razglasitvi neodvisne Katalonije odstavili. Tedaj se je pred pregonom zatekel v Bruselj, trenutno pa je v Nemčiji, kjer čaka na odločitev nemškega pravosodja o izročitvi Španiji. Po izpustu iz pripora se lahko prosto giblje po Nemčiji, a je ne sme zapustiti.

Medtem je Kaye danes ocenil, da Španija vodilnih katalonskih predstavnikov v oktobrskem referendumu o neodvisnosti regije ne bi smela preganjati zaradi upora. Gre namreč za obtožbe, za katere je zagrožena kazen do 30 let zapora.

"Preganjanje zaradi upora, ki bi lahko vodilo do dolgotrajnih zapornih kazni, zbuja resno tveganje zatiranja povsem legitimnega govora, tudi če je ta kontroverzen in vznemirja," je v Ženevi poudaril Kaye. "Svoboda izražanja je temeljni kamen vsake svobodne in demokratične družbe, tako pa bo ostalo še dolgo zatem, ko bodo pozabljene trenutne politične napetosti," je še dodal.

Izrazil je zaskrbljenost zaradi obtožb o uporu za "dejanja, ki ne vključujejo nasilja ali ne spodbujajo k nasilju". Država bi morala po njegovem državljanske svoboščine omejevati le, kadar je to nujno potrebno, in v sorazmerni meri.