Ptujska bolnišnica ni dobila soglasja za najem posojila

Svet zavoda danes vodstvu ptujske bolnišnice ni dal soglasja za najem treh milijonov evrov posojila, s katerim želi premostiti trenutne likvidnostne težave bolnišnice. Letno poročilo za lansko leto, ki kaže izgubo 1,1 milijona evrov, pa so sprejeli le delno. Vodstvu zavoda so dali mesec dni časa, da poda odgovore na njihove pomisleke.

Kot je po več kot pet ur trajajoči seji, ki je tokrat izjemoma potekala za zaprtimi vrati, povedala predsednica sveta zavoda Sonja Žibrat, so sprejeli računovodski del letnega poročila za leto 2016, na poslovni del pa so imeli številne pripombe. "Predvsem bo treba pojasniti odstopanja od finančnega načrta in programa dela. Nismo se strinjali z vsemi argumenti za nastanek izgube, ki jih je opredelilo vodstvo bolnišnice," je dejala.

"Del razlogov za nastanek izgube je zagotovo objektivne narave in nanje bolnišnica ne more vplivati. Ne moremo pa se strinjati s tem, da vsaj na del te izgube bolnišnica nima vpliva in da na odhodkovni strani ne more nič narediti, da bi bila ta nekoliko manjša," je dodala.

Glavna težava naj bi bila v tem, da je vodstvo bolnišnice pričakovalo od financerjev več, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi, in tako tudi predstavljalo rezultate čez leto. "Poslovni dogodki se morajo knjižiti v skladu s pogodbo, ne v skladu s pričakovanji," je poudarila Žibratova.

Po njenih besedah so bili člani sveta zavoda nad poslovnim izidom leta 2016 "presenečeni in razočarani, predvsem iz tega razloga, ker nam je vodstvo bolnišnice vso obdobje prikazovalo uravnoteženo poslovanje". Kot je dejala, ne morejo razumeti, kako je bilo lahko še na decembrski seji sveta zavoda rečeno, da bo 14.000 evrov plusa, zdaj pa se kaže izguba v višini 1,1 milijona evrov.

Po besedah direktorja Andreja Levaniča so tudi sami razočarani nad finančnim poslovanjem v letu 2016. "Kar se tiče komentarjev v poslovnem delu letnega poročila, so precej različne interpretacije. Tisti, ki smo strokovnjaki s tega področja, življenja, zdravstva, imamo povsem drugačne poglede kot uradniki," je dejal in ponovno opozoril, da so ena od treh bolnišnic v Sloveniji, "ki ima veliko diskrepanco" med tem, kar naredijo, in kar dobijo plačano. "Tudi nismo bili deležni nobenega pomembnega povišanja prihodkov, ob tem da nam je država v letu 2016 naložila številne naloge na odhodkovni strani, predvsem na stroških dela," je pojasnil.

Ker vodstvo zavoda še ni pripravilo finančnega načrta in programa dela za 2017, člani sveta zavoda niso podprli prošnje za soglasje za najem premostitvenega kredita, s katerim bi v bolnišnici na predlog pristojnega ministrstva vsaj za silo zakrpali luknjo. "Ni bilo izpolnjenih formalnih pogojev, ki so potrebni, da bi svet zavoda ta sklep lahko sprejel. Dogovorili smo se, da v kolikor bo urgentno potrebno, bomo imeli korespondenčno sejo in ta sklep sprejeli," je pojasnila Žibratova.

Tudi soglasja nekaterim zdravnikom za opravljanje dela izven svojega zavoda niso podprli, čeprav v preteklosti to ni bilo v navadi. "Nekateri so soglasje dobili, drugi pa žal ne," je povedala predsednica sveta zavoda.

Zaradi težav z likvidnostjo bolnišnici grozijo izvršbe, ki lahko korenito vplivajo na njeno poslovanje, tudi izplačevanje plač 480 zaposlenim. "Ta nevarnost obstaja že celo leto. To ni nič novega in dejansko je vsak dan prisoten strah, da se bo to zgodilo," je dejala Žibratova.

Na odgovor ministrstva za zdravje na sanacijski program, ki so mu ga poslali pred tremi meseci, še čakajo. "Zelo si želimo, da se usedemo za skupno mizo, najdemo skupni imenovalec in rešimo to situacijo, ker zdaj se že vsi - zaposleni, uporabniki, vodstvo bolnišnice, svet zavoda - bojimo, kaj bo jutri," je še povedala predsednica sveta zavoda.

Na današnji seji je predstavnica zaposlenih v svetu zavoda Metka Rašl podala odstop s tega položaja, uradno iz osebnih razlogov.