Ptičjo gripo odkrili tudi pri hrvaških divjih labodih

Hrvaško kmetijsko ministrstvo je potrdilo, da so na vzhodu države v naselju Cerna potrdili pojav podtipa ptičje gripe H5N8 pri divjih labodih. O pojavi virusa, za katerega strokovnjaki ocenjujejo, da je malo verjetno, da bi se prenesel na ljudi, so pred dnevi poročali tudi na Madžarskem, v Nemčiji, Švici, Avstriji in na Poljskem.

Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, so pri divjih labodih odkrili visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N8. Kot so pojasnili na hrvaškem kmetijskem ministrstvu, virus od domače perutnine najpogosteje prizadene kokoši in purane, pri racah in goseh pa se razvijejo blagi simptomi.

Divje živali, ki živijo ob vodi, zlasti divje race, so na virus po poročanju Hine odporne in ne kažejo kliničnih znakov obolenja, zato predstavljajo rezervoar virusa in predstavljajo glavno nevarnost za širjenje virusa na domačo perutnino.

Infekcija se pri perutnini širi preko izločkov dihal in iztrebkov. Prav iztrebki po poročanju agencije zadržijo visoko koncentracijo virusa, preko katerih se lahko kontaminirajo voda, krma, leglo oz. vse, kar pride v kontakt z okuženim iztrebkom. Možnost prenosa virusa je zato po opozorilih hrvaškega ministrstva velika.

O pojavu omenjenega tipa virusa ptičje gripe so sicer v preteklih dneh poročali tudi iz nekaterih drugih evropskih držav. Nemška tiskovna agencija dpa je poročala, da so mrtve divje race, okužene z virusom, našli v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, prav tako so virus zaznali v Švici, Avstriji, na Poljskem in na Madžarskem.

Omenjen tip virusa so po poročanju dpa odkrili že leta 1983 na Irskem, v evropskih močvirjih pa se je med drugim pojavil novembra 2014. Od tedaj strokovnjaki niso našli nobenega dokaza, da bi se lahko omenjena vrsta virusa prenesla na človeka. Nemške oblasti so po poročanju dpa sporočile, da je infekcija človeka preko zaužite hrane sicer teoretično mogoča, ampak ne preveč verjetna.