Pri projektu Magna so se začela prva dela na terenu

Delavci državnega podjetja Slovenski državni gozdovi so v skladu z napovedmi hoškega župana Marka Soršaka, ki jih je ta dal že ob pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja za projekt Magne, te dni začeli s sečnjo štirih hektarjev Rogoškega gozda. V čakanju na gradbeno dovoljenje pa na območju bodoče lakirnice poteka arheološka preiskava. Posek štirih hektarjev državnega gozda, ki so mu nasprotovale nekatere lokalne civilne iniciative, je potreben za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč. To območje morajo še pred izdajo gradbenega dovoljenja urediti za poznejši navoz živice z zemljišča bodoče Magnine tovarne.

Prepolovili sečnjo

resimo_rogoski_gozd.jpg

Do septembra veljavni občinski prostorski načrt je predvideval krčenja več kot osmih hektarjev sicer državnega gozda, a se je temu uprl del okoliških prebivalcev. Hoški svetniki so tik pred zdajci le prepolovili predvideno sečnjo, potem ko je občina v dogovoru z državo del potrebnega zemljišča našla v nekdanji Darsovi separaciji. Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd se tudi s tako rešitvijo ne strinja, zdaj jih moti tudi način, na katerega so se lotili del. Po njihovem iz teh ni razvidno, da bi izvajali postopke za ohranitev rodovitne prsti, saj opravljajo izkope na različnih globinah, s stroji vozijo po zgornji plasti zemljine ter jo deponirajo v kupe različnih višin. Kot dodajajo, pri tem lahko pride do mešanja živice z manj rodovitno prstjo, v kateri je kamenje, ob tem dež izpira rodovitno prst. Prav zaščita slednje pa je po njihovem ključna, da bo imel omilitveni ukrep ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč v obsegu štirih hektarjev, zaradi katerega bo padlo štiri hektarje gozda, sploh smisel. Omenjeno gozdno območje bodo predvidoma očistili v desetih dneh, vzpostavitev novih kmetijskih zemljišč pa mora biti po besedah župana Soršaka zaključena v pol leta. Ob tem je ves čas del na zahtevo Zavod za varovanje kulturne dediščine zagotovljen arheološki nadzor, trenutno pa tam na stroške investitorja potekajo tudi arheološka sondiranja.

magna_international.jpg

Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka, ki v Hočah v prvi fazi načrtuje lakirnico za 400 zaposlenih, pozneje pa tudi širitev proizvodnje, trenutno še vedno čaka na gradbeno dovoljenje. Tega pričakujejo predvidoma v začetku oktobra, na gospodarskem ministrstvu pa so povedali, da so tudi pogajanja v zvezi s pogodbama med državo in Magno v zaključni fazi. Do začetka gradbenih del bo z delom začela tudi komisija, v kateri bodo mesto dobili predstavniki okoljevarstvenih organizacij.